Vse bolj očitno pa je, da je vse manj pomembno, na katerem mestu na listi je kandidat, saj lahko preferenčni glasovi pošljejo v Evropski parlament tudi tiste, ki so na sredini ali na koncu liste.

Metka Majer meni, da kampanja ni povsem dolgočasna. "Je zelo personalizirana, saj se vedno znova dogaja izvolitev kakšnega kandidata s preferenčnimi glasovi. Zato se odvijajo politični spopadi na mikroravni med kandidati znotraj istih list. To se zdi, da je specifika tokratnih volitev, najbolj je prerivanje izrazito pri SDS-u, ki bo po pričakovanjih zmagovalka volitev in lahko računa na tri, morda celo štiri ali ob spletu ugodnih naključij zanje pet mandatov. Gre torej za listo, v kateri se splača boriti za preferenčne glasove, ker obstaja pri kandidatih večja verjetnost za ugoden rezultat," pravi kolegica s POP TV-ja.

Zaslužni kandidati ne dohajajo tempa podmladka

V tej stranki so zaslužni kadri na vrhu liste, kar pa ne pomeni nujno, da bodo prav oni izvoljeni v Evropski parlament. Namesto Milana Zvera ali Aleša Hojsa mlada kandidatka Zala Tomašič? Ni nemogoče, pravi Peter Merše, kolumnist Domovine. Morda prihaja do generacijskega razkoraka v največji in najmočnejši politični stranki, a še vedno močno drži v rokah niti Janez Janša, meni Merše, zato ne gre pričakovati, da bi se zgodila zamenjava v vrhu vodstva, kot se je sprva komu zazdelo po objavljenem intervjuju z Anžetom Logarjem v Reporterju. "V podmladku SDS-a je mogoče opaziti drugačen način razmišljanja, kot smo ga vajeni pri starejši generaciji. Morda so ti odnosi nekoliko drugačni, kot smo jih vajeni na levi, saj gre za konservativno stranko. Stara garda kandidatov ima morda občutek, da so zaradi zaslug upravičeni do bolj izpostavljenih mest na volilni listi, zdaj pa se je pojavila mlajša kandidatka, ki je resno vzela kampanjo. Obvlada socialna omrežja, poleg tega je izjemno aktivna, veliko pa nastopa na strankarski televiziji. Starejši kandidati njenega tempa ne dohajajo, zato so morda slabe volje, ker se bojijo, da jih bo Zala Tomašič, ki ima tudi podporo podmladka stranke, prehitela," razmišlja Merše.

Spretna kampanja liste "vrženih čez ramo"

Kampanja pred evropskimi volitvami se zdi manj umazana, ugotavljata sogovornika, kot pred državnozborskimi volitvami, saj kot mobilizacijski dejavnik ne deluje odločanje proti nekomu. Kandidati bi z napadanjem tekmecev morda bolj kot njih umazali sami sebe. Kaj pa "alternativna" lista Zelenih Slovenije, ki se je oblikovala okrog Klemna Grošlja, ali kot jo poimenuje Merše, "lista vrženih čez ramo"?

Pri tem ne gre za negativno kampanjo, je pa zelo spretna, meni Merše, saj izkorišča razočaranje volivcev Gibanja Svoboda. Največja vladna stranka je z izrazito nerodnim ravnanjem pri oblikovanju svoje liste za evropske volitve dodatno potencirala nezadovoljstvo svojih volivcev, kar je skupina "vrženih čez ramo", kot se je o svojih nekdanjih sodelavcih izrazil sam premier Golob, pametno izkoristila z oblikovanjem alternative Svobodi, ki lahko odžre nekaj glasov Svobodi, kar utegne biti tudi uničujoče za premierjevo stranko. Če bo, denimo, lista "vrženih čez ramo" oz. Zelenih Slovenije dobila poslanca, bo to kolateralna korist.

Podobno velja za Prebiliča, ki je pristal kot nosilec Vesne – zelene stranke, meni Metka Majer: "V njegovem primeru se sicer pričakovanja stopnjujejo, ker javnomnenjske ankete kažejo, da utegne Vesna skoraj zagotovo osvojiti mandat. Zgolj zaradi tega bi lahko v nasprotnem primeru njihov rezultat interpretirali kot poraz."