A ključna ugotovitev Jerneja Šmajdka, novinarja, urednika in analitika na Slovenski tiskovni agenciji (STA), ostaja enaka – razmerje sil v parlamentu se ni spremenilo in dokler bo tako, so napovedi menjave premierja ali predčasnih volitev nerealne. Kaos, prehitevanje afer, nenehne izredne razmere so posledica več razlogov. Zagotovo mobilizacije desnih strank, a tudi dogajanja v koaliciji, kjer manjše stranke, zlasti SD, skušajo obnoviti svojo moč. Seveda je politične pretrese povzročil tudi premier Robert Golob, ki se je očitno opekel s svojim prepričanjem, da je državo mogoče voditi kot podjetje. "Kaže tudi, da v medijih, razen tistih, ki moramo ostati nevtralni, obstaja interes, da se Golob oslabi ali celo odide iz prostora."

Poslabšani odnosi med vlado in gospodarstvom

Je to posledica dejstva, da se zdi vlada v sporu z gospodarstvom? Šmajdek pritrdi, da se je že ob nastanke koalicije, v kateri je tudi Levica, vzbudil refleks, da bo ta vlada sovražna do gospodarstva. Vlada je sama naredila nekaj napak – odpravila je davčne spremembe prejšnje vlade, napovedala davčno reformo, ki je nato izginila iz dnevnega reda in vanjo nihče več ne verjame. "Skozi sociali dialog je čutiti, da so delodajalci malo zapostavljeni – ne toliko, kot trdijo, ampak so," pravi Jernej Šmajdek, a dodaja, da je kljub temu nerazumljiva reakcija gospodarstva, denimo ob uvedbi evidence delovnega časa. "Dogovorili so se, segli so v roke, šli skupaj na tiskovno konferenco, pol leta pozneje, tri dni, preden je začel zakon veljati, pa protestirajo."

Stranpoti parlamentarnih demokracij

V Argentini so izvolili predsednika Javierja Milea, ki se posvetuje s svojim pokojnim psom in napoveduje, da bo zamenjal nacionalno valuto, ukinil centralno banko in številna ministrstva. "V parlamentarni demokraciji nihaji prihajajo v valovih. Smo v fazi ekstrema," pravi Jernej Šmajdek. "Deloma je to posledica razvoja zadnjih let, covidne krize, ko so se zgodili veliki posegi v osebne svoboščine, gospodarskih težav. To na oblast prinaša ljudi, ki obljubljajo marsikaj, čeprav ničesar ne izpolnijo." STA-jev novinar in urednik je zaskrbljen zaradi neobvladljivost družbenih omrežij. "Demokracija zahteva obveščenega državljana. Družbena omrežja delujejo nasprotno, nastaja družba bedakov, ki pa so prepričani, da je tisto, kar oni vejo, popolna resnica in da oni vedo najbolje. To pa je najbolj nevarno," še pravi sogovornik.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega.