Anže Logar je za STA napovedal, da bo ustanovni kongres stranke Demokrati v Mariboru "tehnično rojstvo nove stranke". Glede na kongresni program bodo poleg drugih formalnosti potrdili program in statut stranke in izvolili organe stranke oz. člane izvršilnega in nadzornega odbora ter sveta stranke.
Vse tri podpredsednike stranke bo na predlog predsednika stranke, edini kandidat za to mesto je Anže Logar, pozneje imenoval izvršilni odbor stranke.
"Na ustanovnem kongresu bomo predstavili svojo vizijo, program, statut, izvolili predsednika in organe stranke ter opredelili ključne izzive, ki jih želimo nasloviti, da bo lahko Slovenija v prihodnjem desetletju med najuspešnejšimi državami v Evropi," so pred kongresom na omrežju X navedli Demokrati.
Kdo se bo Logarju na koncu res pridružil?
K Demokratom naj bi prestopilo kar nekaj članov SDS-a. Med njimi sta se v preteklosti omenjala že bivša poslanca SDS-a v DZ-ju Eva Irgl in Dejan Kaloh, državna svetnica in nekdanja poslanka Elena Zavladav Ušaj, ljubljanska mestna svetnika Igor Horvat in Matjaž Vede ter člana mariborskega odbora SDS-a Renato Škerbinc in Vladimira Cokoja. Demokratom naj bi se pridružila tudi nekdanja evropska poslanka SDS-a Romana Jordan, ki je podpredsednica Logarjevega društva Platforma sodelovanja
Med bolj izpostavljenimi imeni, ki so del ekipe Platforme sodelovanja, so še nekdanji minister za digitalno preobrazbo v zadnji Janševi vladi Mark Boris Andrijanič, pravnik Matej Avbelj in nekdanji podpredsednik SD-ja in minister za izobraževanje v vladah Alenke Bratušek in Marjana Šarca Jernej Pikalo, ekonomist Igor Masten in vodja kabineta nekdanjega predsednika Boruta Pahorja Alja Brglez.
Kdo bo na koncu tudi aktivni član nove stranke, pa se bo šele pokazalo. V petek je namreč v javnost prišla informacija, da pridružitev Kaloha novi stranki ni več tako gotova, ker naj bi ta v sklepni fazi priprav na kongres svoj vstop v stranko pogojeval s podpredsedniškim mestom, je za portal N1 navedel Logar in dodal, da v to ni privolil. Kaloh je za 24ur sporočil le, da bo na vprašanja odgovarjal v ponedeljek. Ali bo prišel na kongres, ki je v njegovem domačem mestu, bo torej treba šele videti. Prav tako je nekaj vidnih članov Platforme sodelovanja že sporočilo, da jih sodelovanje v politični stranki ne zanima.
Ob tem se ugiba tudi o pridruževanju članov drugih strank. Logar je za STA sicer zanikal, da bi kogar koli izmed članov strank aktualne koalicije osebno vabil k sodelovanju.
Pet programskih prioritet
Programske prioritete Demokratov je Logar strnil v pet točk, ki bodo po njegovem mnenju ključne v prihodnjih dveh mandatih. To so varnost; sodobna družba, ki vključuje digitalizacijo vseh sistemov države, kot tudi spodbujanje vseživljenjskega učenja in izobraževalne odličnosti; ugodno gospodarsko okolje, nujno tudi za socialno državo; jasni koraki reformiranja zdravstvenega sistema in boj proti korupciji, ki se po Logarjevih besedah dotika vseh segmentov države in ubija podjetniško pobudo, zaupanje državljanov v pravno državo in demokracijo.
Kongresu Demokratov bo po Logarjevih napovedih sledilo oblikovanje poslanske skupine v DZ-ju, a za to bo potreboval še vsaj dva poslanca. Med odbori, v katerih si želi v prihodnje sodelovati, pa je Logar za STA naštel odbor za zunanjo politiko, odbor za finance in komisijo za nadzor javnih financ.
Glede dejavnosti nove poslanske skupine je Logar med drugim že napovedal, da bo podprl interpelacijo finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ker naj bi bila finančna slika Slovenije slaba. Glede kandidata za novega guvernerja Banke Slovenije Antona Ropa pa bo počakal na njegovo predstavitev, vendar ima zadržek do tega, da bi nekdanji vidni politiki vodili neodvisne nadzorne organe.
Logar v DZ-ju vse od leta 2014
Anže Logar je svojo politično kariero vseskozi gradil v stranki SDS. Sredi leta 2007 ga je vlada imenovala na mesto direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje (Ukom), med predsedovanjem Slovenije Svetu EU-ja pa je bil uradni govorec slovenskega predsedstva. Ukom je vodil tudi v drugi Janševi vladi v letih 2012–2013.
Logar je bil leta 2010, 2014 in 2018 izvoljen za mestnega svetnika SDS-a v Ljubljani. Leta 2018 pa je kandidiral tudi za župana Ljubljane, kjer se je z nekaj manj kot 30 odstotki glasov uvrstil na drugo mesto med kandidati. Z več kot 60 odstotki je zmagal obstoječi župan Zoran Janković, drugi kandidati pa so prejeli le nekaj odstotkov glasov.
Leta 2014 je Logar vstopil v parlament, potem ko je bil izvoljen na listi SDS-a za poslanca DZ-ja. Poslansko funkcijo je ohranil tudi na volitvah leta 2018 in 2022. Funkcijo poslanca je prekinil le v obdobju tretje Janševe vlade (2020–2022), ko je postal minister za zunanje zadeve.
Leta 2022 je kandidiral za predsednika Republike Slovenije. V prvem krogu je osvojil največ glasov, v drugem krogu pa ga je premagala sedanja predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Konec maja 2023 je nato uradno ustanovil društvo Platforma sodelovanja, ki se je bolj kot politiki posvečala temam, pomembnim za prihodnost Slovenije. Logar pa se je počasi oddaljeval o matične stranke in 24. novembra 2023 odstopil z mesta predsednika sveta SDS-a. Skoraj leto pozneje – 9. oktobra 2024 – je izstopil iz stranke, sledila sta mu poslanca Eva Irgl in Dejan Kaloh. Vsi trije trenutno v DZ-ju delujejo kot nepovezani poslanci. Logar je napovedoval, da bodo po ustanovnem kongresu Demokratov ustanovili istoimensko poslansko skupino v DZ-ju, a to lahko ustanovijo najmanj trije poslanci.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje