V zadnjih letih se je sosedsko ozračje med Slovenijo in Italijo izboljšalo. "Srečanje v Trstu je močno spremenilo vzdušje, prav tako prvi državniški obisk predsednika republike Danila Türka lani v Rimu in državniški obisk italijanskega predsednika Giorgia Napolitana v Sloveniji," pojasnjuje slovenski veleposlanik.

To se čuti tudi na praktični ravni. Izboljšano ozračje je tako opaziti pri sodelovanju z različnimi službami po ministrstvih in v njihovi pripravljenosti za sodelovanje. "Pogovarjamo se o zgodovinskih temah, kot je vračanje umetnin in katastrov. Pogovarjamo se o plinskih terminalih, kjer imata državi sicer različni stališči."

Premalo podatkov za vlagatelje
Nastaja ideja o oblikovanju mešane gospodarske zbornice večjih podjetij iz Slovenije s partnerji iz Italije, ki bi se jim lahko pridružila tudi manjša podjetja. Veleposlanik se boji, da bo kriza zmanjšala blagovno menjavo med državama. "Po drugi strani pa zaznavamo italijanska podjetja, ki iščejo možnosti za odpiranje podružnic v Sloveniji, in to predvsem zaradi cenejših energentov, odvoza smeti ipd. Zagotovo bo trpel turizem, zato bi Slovenija morala okrepiti promocijo, kot je to storila Hrvaška, ne pa zmanjševati sredstev."

Podjetniki s svežim kapitalom za vlaganja prav tako ugotavljajo, da so v Sloveniji industrijske cone predrage, še posebej če jih primerjajo z našimi glavnimi tekmeci, dodaja Mirošič. Velika ovira v Sloveniji za vlagatelje iz Italije pa je po njegovih besedah ta, da nimajo enega sogovornika.

Nova pogajanja o financiranju manjšine
Tudi financiranje narodnih manjšin je vedno znova na mizi pogovorov in pogajanj v Italiji. Varčevanje je namreč oklestilo financiranje in Mirošič poudarja, da so že opozorili italijansko vlado, da Slovenija italijanski manjšini kljub krizi ne bo rezala sredstev. "Za manjšino je sicer primarno odgovorna Furlanija - Julijska krajina, vendar pričakujemo, da bo že letos jeseni začelo delovati stalno omizje za manjšino pri italijanski vladi, s čimer bo manjšina v Rimu dobila sogovornika za teme, ki so v državni pristojnosti."

Vzpostavitev stalnega omizja manjšine v Rimu Mirošič izpostavlja kot enega večjih dosežkov svojega mandata na veleposlaništvu. Ob tem pa ga žalosti, da "v Rimu nimamo dostojnega predstavništva, kjer bi lahko imeli sestanke, pripravljali kulturne prireditve in gospodarsko promocijo." V Rimu namreč po njegovem opažanju Slovenije praktično ne poznajo. "Slovenci se ne znamo dobro promovirati," dodaja.