Podatki so razvidni iz poročila, ki ga je Vrhovno državno tožilstvo poslalo v obravnavo odboru DZ-ja za pravosodje.

Podane ovadbe
Leta 2016 je bilo na državna tožilstva podanih kazenskih ovadb zoper 27.647 znanih storilcev, od tega 25.286 polnoletnih, 1.258 mladoletnikov in 1.103 pravnih oseb.

Opazno je upadanje. Število ovadenih znanih storilcev pada že od leta 2012, v primerjavi s predlani za štiri odstotke. Podobno velja za število ovadenih mladoletnikov, pri pravnih osebah pa je padec kar petinski.

Ovadb zoper neznane storilce je bilo lani 42.570, pet odstotkov manj kot leto prej.

Statistika tožilstev še kaže, da je bilo od 27.647 odkritih storilcev dejansko ovadenih 26.054 znanih storilcev.

(Ne)rešene ovadbe
Vsa okrožna državna tožilstva z izjemo ptujskega so rešila več ovadb zoper polnoletne storilce, kot so jih v tem letu prejela. Rešenih je bilo 69 odstotkov vseh ovadb (leta 2015 68 odstotkov). Podobno velja za mladoletno kriminaliteto.

Na zadnji dan lanskega leta je bilo nerešenih 11.594 ovadb zoper polnoletne storilce, 60 odstotkov jih je bilo v rokah državnih tožilcev, kar je nekoliko manj kot leto prej. Nerešenih je bilo tudi 1244 ovadb zoper pravne osebe, od teh je bilo pri tožilcih 52 odstotkov.

Tožilstva so lani zavrgla 62 odstotkov od 27.204 rešenih ovadb zoper polnoletne storilce. Zahtevo za preiskavo so vložili pri 3.595 ovadbah, obtožne predloge pa v 6.748 primerih.

Pri 1335 rešenih ovadbah zoper mladoletnike so zavrgli 768 ovadb (58 odstotkov), v preostalih primerih pa so vložili zahtevke za pripravljalni postopek. Pri 1.472 ovadbah zoper pravne osebe so jih tožilci zavrgli 81 odstotkov oz. 1185, zahtevo za preiskavo so vložili v 11 odstotkih (162), neposredne obtožne predloge pa v 123 primerih.

Obsodilnost na sodiščih
Tožilstva so sicer v lanskem letu dosegla obsodilne sodbe za 7.244 oz. 86 odstotkov polnoletnih storilcev, kar je 10 odstotkov manj kot leta 2015. V postopkih zoper mladoletnike je bil v 61 odstotkih izrečen sklep oz. sodba, kar je 16 odstotkov več kot leta 2015.

Na področju pravnih oseb so bili tožilci 68-odstotno uspešni, saj so dosegli 53 obsodilnih sodb zoper pravne osebe. Ob tem na tožilstvu poudarjajo, da se, upoštevajoč podatke iz let 2011-2014, še vedno kaže naraščanje deleža obsojenih pravnih oseb.

Tožilstvo negoduje in predlaga
Ob tem tožilstvo v poročilu izpostavlja, da sodišča tožilstev ne obveščajo o pravnomočnosti sodb o odvzemu koristi in odvzemu premoženjske koristi, niti ni take zaveze v zakonodaji. Opozarjajo še, da bi bilo treba nujno določiti dolžnost zbiranja podatkov v integriranih evidencah policije, tožilstva in sodišč, ki bi zagotovile sledljivost zavarovanega premoženja, pregled nad potekom postopkov in rezultati dela, torej izvršitvi sodb in izkupičku. To je namreč ključno za oceno uspešnosti dela.

Opozarjajo tudi, da v praksi ni zaživelo delovanje specializiranih preiskovalnih skupin na podlagi zakona o kazenskem postopku. Zahtevnejši primeri se tako rešujejo z neposrednim sodelovanjem preiskovalcev različnih državnih organov, katerih delo pa pravno formalno ni urejeno skladno z določbami zakona o kazenskem postopku. Nasprotno pa uspešno poteka sodelovanje v okviru finančnih preiskovalnih skupin, ki se ustanavljajo na področju odkrivanja premoženja nezakonitega izvora.

Težave z odvzemanjem premoženja
Tako je bilo lani odrejenih 18 finančnih preiskav po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Vloženih je bilo 10 predlogov za začasno zavarovanje in prav toliko jih je bilo odrejenih, vložen je bil en predlog za začasni odvzem in eden je bil tudi izveden. Opravljeni sta bili dve finančni preiskavi, ki sta bili v tem letu tudi zaključeni, a brez vložitve tožbenega zahtevka, in vloženih 13 tožb zaradi odvzema. Skupna vrednost tožbenih zahtevkov je znašala dobre 4,3 milijona evrov, je še razvidno iz poročila tožilstva za leto 2016.