Potem ko se je izvršni odbor DeSUS-a v sredo odločil predlagati postopno uvajanje davka na nepremičnine, se morajo zdaj koalicijske partnerice odločiti, ali bi tak predlog podprle ali ne. Prvak DL-ja Gregor Virant je ob tem dejal, da bi bil DeSUS-ov predlog pripravljen podpreti le, če bi veljal tako za stanovanjske enote kot tudi za podjetja, hkrati pa bi moral DeSUS odgovoriti tudi na vprašanje, kje nadomestiti 40 milijonov evrov, ki bi jih proračun izgubil. Pri tem pa je Virant ponovil, da v DL-ju odločno zavračajo uvedbo t. i. kriznega davka.

Postopno uvajanje davka?
DeSUS namreč predlaga dopolnilo, s katerim bi v letu 2014 davek odmeril v vrednosti 60 odstotkov polne vrednosti nepremičnine, v letu 2015 v vrednosti 80 odstotkov, v letu 2016 pa v polni vrednosti. S tem pa bi v prvih letih pobrali manj od načrtovanih sredstev, ki so predvidena v predlogu proračuna, ki je prav tako pred odločanjem v državnem zboru.

Ta predlog pa ni prepričal niti prvaka SD-ja Igorja Lukšiča, ki je, podobno kot Virant, dejal, da bi DeSUS-ov predlog zgolj povečal proračunski deficit, saj ne ponuja nadomestnega priliva v proračun. Lukšič je poudaril tudi, da bi ob morebitni omilitvi zakona morali poiskati rezerve za manko, ki bi s tem nastal. Prihodki davka na nepremičnine so namreč že vračunani v predlog proračuna za prihodnji dve leti.

Tudi vodja poslanske skupine PS-ja Jani Möderndorfer je poudaril, da je "matematika zelo enostavna: če nekje vzameš, moraš drugje prinesti enako nazaj", pri tem pa ni želel podati ocene, za koliko bi DeSUS-ov predlog zmanjšal proračunske prilive, saj še opravljajo izračune. Sicer pa je Möderndorfer prepričan, da bo koalicija dosegla soglasje, saj brez DeSUS-a "te koalicije ni".

DeSUS obljublja rešitev
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec zagotavlja, da bodo njegovi poslanci proračun podprli, davek na nepremičnine pa le, če bodo upoštevana njihova dopolnila. Ker koalicija brez podpore DeSUS-a premore zgolj 44 glasov, bi za dokončno potrditev zakona morda morala podporo iskati med tremi nepovezanimi poslanci.

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša pa je obljubil, da bodo v DeSUS uradni predlog postopne uvedbe nepremičninskega davka pripravili do ponedeljka. Obenem Jurša obljublja tudi, da bodo v DeSUS-u našli rešitev za nadomestitev izpada prihodkov v proračun. Sicer pa je Jurša prepričan, da bodo v koaliciji že v prihodnjih dneh dosegli soglasje.

SDS želi ponovno odločanje o nujnem postopku
Opozicija namreč novemu načinu obdavčevanja nepremičnin nasprotuje. V največji opozicijski stranki SDS so prav tako proti temu, da bi o zakonu odločali po nujnem postopku, kar je odobril kolegij predsednika državnega zbora. Vložili so zahtevo, da državni zbor znova odloča o sklepu kolegija.

DS lahko izglasuje veto, potem bi bil DeSUS ključen
A tudi če bi bil predlog zakona potrjen, še ni gotovo, da bo v kratkem tudi uveljavljen. Državni svet lahko namreč nanj izglasuje odložilni veto. To pa pomeni, da bi bila za njegovo potrditev ob drugem glasovanju v DZ-ju potrebna absolutna večina, torej 46 poslanskih glasov.

Da je veto verjeten, kaže tudi odločno nasprotovanje lokalnih skupnosti, ki so zastopane v državnem svetu. Prepričani so, da bi z zakonom začeli razgradnjo sistema lokalne samouprave, ki v državi še edini dobro deluje. Celjski župan Bojan Šrot je že pred časom omenjal možnost ustavne presoje zakona, če vlada njihovim zahtevam ne bo prisluhnila, pa župani tudi ne izključujejo vseslovenskih demonstracij v Ljubljani.