Zaradi Erjavečevega nasprotovanja zakonu, ki je med drugim predviden tudi v proračunu za leto 2014, so ogorčenje izrazili v koalicijskih strankah SD in DL.

DL: Brez davka bo proračun prazen
Vodja poslancev DL-ja Rihard Braniselj je za STA izpostavil, da je Erjavec glede nepremičninskega davka še pred dnevi govoril drugače. Pričakuje, da bo DeSUS - kakršno koli odločitev glede podpore zakonu bo že sprejel - stal za svojo odločitvijo in zanjo sprejel tudi odgovornost. Braniselj računa na to, da DeSUS ve, kakšen finančni vložek je v igri pri davku na nepremičnine in kaj pomeni, če ta davek ne bo vključen v proračun. Proračun sicer ni ogrožen, saj DeSUS pravi, da ga bo podprl, a bo po besedah vodje poslancev DL-ja brez davka na nepremičnine prazen.

Zato pričakuje, da bo DeSUS v tem primeru izkupiček tega zakona našel kje drugje, a vnaprej svari, da ne v kriznem davku.
DL: Naj ukrepa Bratuškova
Braniselj je spomnil, da imata predsednik DeSUS-a in podpredsednik Tomaž Gantar glede omenjenega zakona precej različna stališča. Zaplet je po ocenah vodje poslancev DL-ja težava te koalicije, a še večja težava predsednice vlade, zato pričakuje, da bo predsednica vlade Alenka Bratušek to tudi uredila, morda tudi tako, da bo sklicala sestanek vrha koalicije.
Lukšič: Smo ujetniki ambicij posameznika
Predsednik SD-ja Igor Lukšič pravi, da smo "spet ujetniki ambicij posameznika, ki bi za svoj rating prodal državo". "Sile destabilizacije Slovenije se tako kot leta 2011 in 2012 ponovno koncentrirajo v stranki DeSUS. Za njihovo nespametno početje že danes vsi plačujemo previsoko ceno," je izjavil Lukšič.

Proračun bo bogatejši za okoli 200 milijonov evrov
Po oceni finančnega ministrstva se bo v državni proračun v letu 2014 nateklo 183 milijonov evrov, po koncu triletnega prehodnega obdobja pa celo 197 milijonov evrov letno. Prihodki občin pa naj bi ostali vsaj na enaki ravni kot do zdaj.

Predlog proračuna za leto 2014 sicer predvideva 205 milijonov evrov priliva od tega davka. Minister za finance Uroš Čufer je v četrtek pojasnil, da je še dovolj možnosti za zagotovitev razlike, tako da proračuna ne bo treba popravljati.

Občine naj bi torej v prvih treh letih prejele enak znesek, z letom 2017 pa bi, če bi ostale pri v zakonu določenih stopnjah, nižji prihodek imelo 60 občin. Občine bodo sicer lahko že z letom 2015 stopnje za svoj del davka zvišale ali znižale za do 50 odstotkov. S tem bi si po navedbah ministrstva lahko zagotovile vsaj enak obseg prihodkov.

Predlog zakona bi morali obravnavati po rednem postopku
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je po pokrajinski konferenci DeSUS-a in Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) za Dolenjsko in Belo krajino na Gornji Težki Vodi pri Novem mestu povedal, da bi davek o nepremičninah morali obravnavati v rednem postopku in z ustrezno javno obravnavo, podprt pa bi moral biti z vsemi podatki in izračuni.

DeSUS pa po njegovih besedah z nasprotovanjem zakonu v njegovi zdajšnji obliki ne ruši koalicije, temveč se želi o njem in njegovi primernosti le pogovarjati. Zakona, ki prinaša tudi nekajkrat večje obremenitve od zdajšnjih, pa DeSUS preprosto ne more podpreti.

DeSUS in pokrajinski ZDUS sta sicer sprejela enotno stališče, da bi morda vlada premislila in poskušala s kriznim zakonom urediti težave z uravnoteženostjo proračuna. Ta naj bi bil enkraten in bi veljal samo v prihodnjem letu. Zakon o nepremičninah pa bi v nasprotju s tem veljal precej daljše obdobje.

DeSUS in ZDUS sicer tesno sodelujeta in upata, da jima bo s skupnim nastopom uspelo prepričati vlado, da ne bo nadaljevala postopka sprejemanja zakona v zdajšnji obliki. Tak zakon namreč za starejše in vse z nizkimi dohodki pomeni pot v revščino, je še opozoril Erjavec.

DeSUS se bo do zakona opredelil v sredo
DeSUS se bo na seji izvršilnega odbora stranke v sredo opredelil do tega, kakšno bo stališče stranke glede omenjenega zakona. Erjavec sicer meni, da takšnega zakona ne bi smeli sprejeti, saj se tako kriza ne rešuje. Takšno reševanje namreč vodi v konflikt z ljudstvom, je ocenil.

Erjavec je predsednico vlade še pozval, naj se pogovorijo, kako bi razrešili omenjeni zaplet, hkrati pa je opozoril, da z rezultati stresnih testov bank državo čaka nov in hud udarec.

KGZS: Uporabili bomo vsa razpoložljiva pravna sredstva
V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pa opozarjajo, da bo predlagana nova obdavčitev kmetov posegla v njihov ekonomski položaj, zato bodo, napovedujejo, uporabili vsa pravna sredstva za zagotovitev sorazmerja med obdavčitvijo in lastninskimi upravičenji lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč.

V zbornici poudarjajo, da bodo kmetje obdavčeni tudi za kmetijske objekte, stavbna zemljišča in kmetijska ter gozdna zemljišča. Država in občine bodo samo od lastnikov kmetijskih stavb ter kmetijskih in gozdnih zemljišč pobrale za skoraj 61 milijonov evrov davka, so ogorčeni.