Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po seji vlade povedal, da so analizo gibanja plač po dogovoru s sindikati dopolnili in naredili bolj informativno. Obenem pa so predlagali izhodišča za pogovore s sindikati javnega sektorja za izboljšave plačnega sistema. Med izhodišči, ki jih je vlada že sprejela, je Koprivnikar izpostavil usmeritev, da želijo s spremembami obstoječega sistema brez radikalnih posegov omogočiti, da se zagotovi večja fleksibilnost plače na ravni posameznika, da torej variabilni del plače ponovno pridobi veljavo.

Prav tako izhodišča predvidevajo, da se zmanjšajo avtomatizmi pri določanju plače v smislu napredovanja in da se zmanjša vpliv drugih dodatkov, kot sta dodatek za delovno dobo in za stalnost, ki se podvajata, je pojasnil minister Koprivnikar. Po njegovih besedah so zavezani tudi k odpravi ključnih anomalij za delavce v plačnih skupinah J in B. "Pri vseh ukrepih stojimo na stališču, da mora biti kriterij masa plač, ne toliko višina plače in število delavcev," je povedal minister.

Ker se varčevalni ukrepi za omejitev mase plač s koncem leta iztečejo, so se danes na vladi dotaknili tudi začetka pogajanj s sindikati javnega sektorja o ukrepih na področju plač v prihodnjem letu. Vlada jim je po ministrovih besedah naložila, da se pogovorijo s sindikati o morebitnem podaljševanju zdaj veljavnih ukrepov ali nadomestnih ukrepih, ki bodo omogočili, da bodo plače tudi v letu 2016 finančno vzdržne.

Vlada se je seznanila z občinskimi povprečninami
Ministri so se na neformalnem delu današnje seje vlade seznanili tudi s potekom pogovorov z občinami glede povprečnine. Kot je napovedal minister Koprivnikar, bodo gradiva glede povprečnine pripravili za prihodnjo sejo vlade.

Ob tem je spomnil na torkovo srečanje s predstavniki združenj občin, na katerem so po njegovih besedah ugotovili, da nekateri ukrepi, s katerimi se občinam znižujejo stroški, že učinkujejo, a niso zadostni za predvideno znižanje povprečnine. "To je proces, ki je izredno pomemben in ga ne želimo ogroziti, ampak nadaljevati z njim še naprej, ne glede na višino povprečnine," je izpostavil minister.

Občine so v januarskem dogovoru privolile v to, da se povprečnina, ki v prvi polovici leta znaša 525 evrov, v drugem polletju zniža na 500,83 evra, a ob pogoju, da država sprejme take ukrepe, ki bi znižali njihove stroške, in sicer v skupni vrednosti 22,8 milijona evrov. Ker teh ukrepov v takem obsegu še ni, želijo občine ohraniti povprečnino na ravni prvega polletja, medtem ko je Koprivnikar napovedal, da bo vladi predlagal, da se povprečnina v drugem delu leta oblikuje pri 514 evrih.

Povprečnina sicer predstavlja strošek, ki ga ima občina z izvajanjem z zakoni predpisanih nalog, na prebivalca.