Vlada je na četrtkovi seji sprejela stališče do uveljavitve zakona o minimalni plači v javnem sektorju. Novi zakon o minimalni plači določa dvig minimalne plače s prejšnjih 597,43 na 734,15 evra bruto. Vlada ocenjuje, da bo minimalno plačo po uveljavitvi novega zakona o minimalni plači prejemalo 1.552 javnih uslužbencev v javnem sektorju, kar bo državni proračun na letni ravni stalo dodatnih 410.000 evrov (bruto).

Kot je znano, zakon določa tudi možnost in pogoje za postopen prehod na novo višino minimalne plače. Ti pogoji so ugotovitev delodajalca, da bi izplačevanje višje minimalne plače povzročilo velike izgube in ogrozilo obstoj podjetja ali povzročilo odpoved pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev. O vsem mora biti obveščen sindikat.

Kot je razbrati iz vladnih dopisov, je ministrstvo za javno upravo razmišljalo o postopnem in ne takojšnjem dvigu minimalne plače v določenih sektorjih ter za mnenje o upravičenosti oziroma izvedljivosti višjega finančnega bremena zaprosilo direktorat za proračun, ki deluje v okviru ministrstva za finance. "Po našem mnenju bi v javnem sektorju zelo težko upravičili postopen prehod na z zakonom določeno višino minimalne plače. Poleg tega pa tudi ni nepomembno dejstvo, da je sam zakon o minimalni plači v sprejetje predlagala Vlada RS." Na ministrstvu za finance tako ne nasprotujejo takojšnjemu dvigu minimalne plače.

"Državni blagajniki" kljub temu opozarjajo, da "bodo morali vsi proračunski uporabniki z racionalnim vodenjem svoje kadrovske in organizacijske politike potrebna sredstva za uveljavitev zakona o minimalni plači zagotoviti v okviru svojih sprejetih finančnih načrtov". "Morebitne dodatne finančne zahteve za pokritje navedenih obveznosti, ki jih uporabniki ne bi zmogli sami zagotoviti, pa bo treba temeljito argumentirati."