Glede na podatke v poročilu, ki ga je Svet Evrope objavil v sredo in se nanaša na leto 2022, ima Slovenija skoraj dvakrat več sodnikov na 100.000 prebivalcev od evropskega povprečja. Slovenija ima 40,7 sodnika na 100.000 prebivalcev, evropsko povprečje pa je v letu 2022 znašalo 22 sodnikov. Število sodnikov se je v obdobju 2012–2022 sicer zmanjšalo za 13,6 odstotka, tudi izhaja iz poročila.

Sorodna novica Slovenija ima skoraj dvakrat več sodnikov na 100.000 prebivalcev od evropskega povprečja

Slovenske specifike

Na vrhovnem sodišču v povezavi s podatkom o visokem številu sodnikov na 100.000 prebivalcev izpostavljajo, da je neposredna primerjava podatkov med posameznimi državami brez upoštevanja vseh specifik sodnih sistemov in ustreznih pojasnil lahko tudi zavajajoča. Na položaj na tem področju pomembno vpliva tudi to, da v drugih pravosodnih sistemih vrsta zadev ne sodi v pristojnost sodnikov oz. sodno pristojnost, tako kot v naši državi, kjer v sodno pristojnost sodijo na primer izvršilne zadeve, zapuščinske zadeve in zemljiškoknjižne zadeve. Slovenija pa je v vrhu tudi glede večine spremljanih, predvsem civilnih vrst zadev po številu novih zadev na prebivalca, dodajajo.

Glede učinkovitosti sodišč poročilo navaja, da so bila slovenska sodišča najučinkovitejša na kazenskem področju, še posebej na drugi stopnji, trajanje postopkov pa je najdaljše pri upravnih postopkih prvostopenjskih sodišč, ki narašča že od leta 2016.

V povezavi s slabšimi podatki na upravnem področju na vrhovnem sodišču pojasnjujejo, da je tudi v letu 2023 velika obremenjenost z novimi pristojnostmi, pa tudi z nujnimi zadevami, vplivala na dolžino trajanja postopkov pred upravnim sodiščem, na kar je sodstvo že večkrat opozorilo zakonodajalca.

"Izredno veliko število zadev, ki jih je treba obravnavati prednostno"

Sorodna novica Sindikat delavcev v pravosodju: Uvrstitev strokovnih sodelavcev neustrezna in premalo jih je

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je sredi lanskega leta odredil tudi t. i. instruktažni pregled, v okviru katerega so pregledali poslovanje upravnega sodišča, namen pregleda pa je bilo ugotoviti obremenitev sodnikov, časovne vidike procesnih dejanj, vrstni red reševanja zadev in vključevanje strokovnih sodelavcev v delo sodišča.

Pri pregledu so ugotovili, da so sodni zaostanki na upravnem sodišču tesno povezani z izredno velikim številom zadev, ki jih morajo obravnavati prednostno, ker je zakonodajalec določil, da so zadeve nujne, ali pa je postavil nekajdnevni rok za odločitev.

"Zaradi takšne obremenitve sodnikov z nujnimi zadevami druge zadeve čakajo, da pridejo na vrsto za reševanje," so poudarili. Na podlagi pregleda so pripravili tudi organizacijske in kadrovske ukrepe. Tako je upravno sodišče lani pripravilo program za zmanjšanje števila nerešenih zadev za obdobje 2023–2025 z ukrepi s področja organizacije dela, v okviru katerega bo zaposlenih tudi šest novih sodniških pomočnikov.

Na indeksu uvajanja IKT je Slovenija v poročilu SE dosegla oceno 4,4, kar je rahlo nad evropsko mediano. Ocena zagotovo ni optimalna, a je treba hkrati poudariti, da v večji meri ne odstopa od siceršnjega povprečja drugih držav Evropske unije, so se odzvali na vrhovnem sodišču.

Po njihovih navedbah so v letu 2023 uvedli elektronsko vlaganje prek portala e-Sodstvo ter elektronsko vročanje v varne elektronske predale v zapuščinskih in družinskih postopkih. Izdelali in preizkusili so vse funkcionalnosti za elektronsko vlaganje prek portala e-Sodstvo in za elektronsko vročanje v varne elektronske predale v pravdnih, upravnih in drugih nepravdnih postopkih ter tudi kazenskih postopkih.

Kot so še pojasnili, se ukrepi za izboljšanje poslovanja slovenskega sodstva na področju elektronskega poslovanja kljub nekaterim težavam vztrajno nadaljujejo po začrtani poti. Tako je Đorđević že lani izdal novo odredbo, s katero je določil prednostne naloge na področju elektronskega poslovanja za obdobje 2023–2025, vključno s terminskimi načrti za izvedbo posameznih nalog. Učinki vseh omenjenih ukrepov pa se bodo odrazili v prihodnjih poročilih Sveta Evrope, so dodali.