Poslanci strank NSi in SDS so kazensko ovadili predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Očitajo ji namreč zlorabo položaja in nevestno delo v službi, ker naj bi ovirala ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi pod drobnogled vzela delovanje podjetij v slovenski energetiki.

"Izčrpane so bile vse druge možnosti," je razlog za kazensko ovadbo na novinarski konferenci pojasnil poslanec SDS-a Danijel Krivec. "V dosedanjem delu smo večkrat opozarjali na določene kršitve poslovnika in drugih pravil, ki veljajo v državnem zboru. Vendar se je predsednica državnega zbora vedno postavila na stališče, da sama kot pravnica in nekdanja sodnica vse najbolje ve in ne dopušča praktično nobene diskusije. To se nam v parlamentarizmu zdi nedopustno," je dejal Krivec.

"Ugotavljamo, da neke možnosti normalne razprave in dogovora glede pravil, ki veljajo že praktično trideset let, niso več možne, in pričakujemo, da bo neodvisni organ tudi o tem odločal." Poslanec SDS-a meni, da je to koristno za demokracijo. Napovedal je, da bodo odločitev sodišča kot neodvisne instance tudi spoštovali.

Jernej Vrtovec iz NSi-ja pa je dodal, da že dve leti opazujejo, kako je "zakonodajni proces dobesedno ugrabljen" in da predsednica DZ-ja s podporo koalicije krši poslovnik, zakonodajo in ustavo. Sodu pa je dodatno izbilo dno, da predsednica ni sklicala izredne seje, ki jo je zahteval del poslank in poslancev.

"Verjamem v robustnost demokratičnih institucij, ki morajo biti odporne, ne glede na to, kdo je predsednik državnega zbora, kdo je predsednik vlade in kdo je na oblasti. Za to se moramo boriti, in najmanj, kar lahko naredimo, je, da pokličemo na pomoč druge institucije," je dejal Vrtovec. "Če pa kdo misli, da je nad oblastjo, nad zakoni, potem ni primeren za ta položaj," je vztrajal.

Sajovic: Zahtevo, ki ni ustrezna, je treba dopolniti

Po mnenju Boruta Sajovica, vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda, pa je prav ovadba zoper predsednico DZ-ja, izvedena na način osebnega napada in diskreditacije, napad na institucijo DZ-ja. Poudaril je, da tako koalicija kot stranka Gibanje Svoboda, katere članica je Klakočar Zupančič, stojita za predsednico.

Nad predsednico se nenehno izvajajo pogromi, čeprav brani zakon, ustavo in parlamentarno prakso, meni Sajovic. Pri čemer je spomnil na prakso, ki jo je uvedel France Cukjati, ki je bil predsednik državnega zbora v času prve vlade Janeza Janše, in sicer, da je treba zahtevo, če vsebinsko ni zadovoljiva, dopolniti.

Že julija so namreč poslanci NSi-ja in SDS-a vložili zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije, predsednica DZ-ja pa predloga ni dala na dnevni red seje državnega zbora in je po njihovem mnenju onemogočila, da bi se omenjena parlamentarna preiskovalna komisija sploh ustanovila.

Med SDS-om in Urško Klakočar Zupančič je zaradi zahteve za odreditev parlamentarne preiskave o slovenski energetiki burno že več tednov. Predsednica DZ-ja te točke dnevnega reda doslej še ni uvrstila na sejo DZ-ja. Pri tem se je sklicevala na mnenje zakonodajnopravne službe DZ-ja in vztrajala, da ima zahteva za odreditev preiskave takšne nepravilnosti, da jih je nujno odpraviti.

Zakonodajnopravno služba je namreč med drugim opozorila, da se zahteva za novo parlamentarno preiskavo delno prekriva z že ustanovljeno in delujočo preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda. Predlagatelji so sicer zatem pripravili čistopis omenjene zahteve, predsednici DZ-ja pa očitali onemogočenje dela opozicije, kršenje poslovnika DZ-ja in ustave ter zlorabo položaja, v SDS-u pa so že nekaj časa namigovali na možnost kazenske ovadbe zoper Klakočar Zupančič.

Sajovic je v odgovoru na novinarsko vprašanje zatrdil, da bo zahteva za ustanovitev preiskovalne komisije, če bo ustrezno dopolnjena, tudi uvrščena na dnevni red seje državnega zbora.

Prav tako je v odzivu na novinarsko poizvedovanje dejal, da bo predsednica DZ-ja na novinarska vprašanja odgovarjala jutri.

Ovadba zaradi krive ovadbe?

Na vprašanja o napovedi Klakočar Zupančič, da bi tovrstno ovadbo lahko vrnila z nasprotno ovadbo zaradi krive ovadbe, pa je Krivec dejal, da to prepušča pristojnim organom.
Krivec je sicer spomnil, da ni prvič, da je predsednik DZ ovaden, tega je bil deležen že Milan Brglez.

Na vprašanje o tem, da je ustavno sodišče ravno v primeru Brgleza ugotovilo, da ima predsednik DZ-ja nekaj več manevrskega prostora pri odločanju, pa Krivec pravi, da "takrat ni šlo za tako eklatantno kršitev poslovnika kot v tem primeru, pa tudi ne za kršitev ustavnih določb, ki so tukaj jasno zapisane, tako da mi v tem primeru vseeno pričakujemo pozitiven izid".