Ustavna besedila - od pisateljske ustave naprej - so bila dobra podlaga za delovanje slovenske države v zadnjih 20 letih, vendar je razmislek o mogočih izboljšavah ustavnega besedila nujen. Nikakor ne gre za razmislek o novi ustavi, ampak zgolj razmislek o prenovi in dopolnitvi obstoječega ustavnega besedila, je ob predstavitvi zbornika »Izvori slovenske ustave«, kot poroča Radio Slovenija, med drugim ugotovil akademik Tine Hribar.
Uravnotežiti politiko
Na posvetu, ki ga je državni svet pripravil ob 20-letnici pisateljske ustave, je vzniknila ideja o oblikovanju posebne ustavne skupine - ne na politični, ampak na strokovni ravni - ki bi pregledala besedilo veljavne ustave in pripravila izhodišča za njeno prenovo v duhu 21. stoletja. Ideja je naletela na pozitiven odziv, mečkanje predsednika državnega zbora, ki naj bi takšno skupino formalno ustanovil, pa je krivo, da je s predlogom ustavnih sprememb javno prvi nastopil Janez Janša, pravi Hribar. Ob tem dodaja, da je v tej luči slovenska "desnica" angažirana, "levica" pa pogosto "dva koraka zadaj".
Prenova ustave je nujna. Hribar kot primer navaja članstvo Slovenije v Evropski uniji in volitve poslancev v Evropski parlament. Ob tem navaja pomanjkljivost ustavnega besedila predvsem v obliki odsotnosti navedb obveznosti EU-ja in EP-ja do Slovenije. Prav tako najvišji pravni akt ne opredeljuje, pod katerimi pogoji bi Slovenija iz povezave lahko izstopila. "O tem sploh še ni bilo diskusije pri nas," pravi Hribar.
Spreminjanje ustave pa še zdaleč ni enostavno, temveč - kot smo na MMC-ju že pisali -dolgotrajno in zahtevno delo, ki zahteva enotnost in sodelovanje večje množice ljudi, poroča Radio Slovenija. Na koncu postopka mora ustavno spremembo v DZ-ju potrditi 60 poslancev, kar pomeni, da sta za potrditev sprememb potrebni dve tretjini glasov.
SPREMINJANJE IN DOPOLNJEVANJE USTAVE
Postopek sprememb in dopolnitev ustave natančno določa poslovnik DZ-ja. O postopku za spremembo govori v členih od 172 do 183. Poslovnik si lahko preberete tukaj.
V Sloveniji smo ustavo spreminjali ali dopolnjevali sedemkrat
Zgodovina navaja, da se je v Sloveniji ustavo do zdaj dopolnjevalo ali spreminjalo sedemkrat. Med drugim je bila ta za demokracijo in človekove pravice temeljna listina dopolnjena s pravno podlago, ki je dopustila vstop države v Unijo, podlago, ki omogoča ustanovitev pokrajin, in enakopravnostjo invalidov ter pravico do pokojnine.
Spomnimo, da je opozicijski prvak Janez Janša spremembe ustave napovedal na desetih področjih.
L. D.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje