Obe mesti na nasprotnih obalah Severne Amerike sta sredi
Obe mesti na nasprotnih obalah Severne Amerike sta sredi "stanleyjevske" evforije. Vancouver naj bi v domovino hokeja po 17 letih vrnil prestižni pokal, medtem ko Boston želi naslovom iz preostalih športov v zadnjem desetletju dodati še hokejskega. Foto: Reuters
Boston Bruins, Carey Price
Obe moštvi sta že na začetku sezone sodili med favorite svojih konferenc. V 1. krogu končnice sta potrebovali po sedem tekem, v končnici sta dobili 12 tekem, 6 pa sta jih izgubili. Foto: Reuters
Patrice Bergeron
Patrice Bergeron je v končnici dobil 231 "bulijev" od 371. Izjemna igra v svoji tretjini in prispevek v napadu sta vzroka, zakaj je ključni del moštva. A proti komu bo igral? Proti Henriku Sedinu ali Ryanu Keslerju. Odločitev, ki zna biti ključna za razplet finala. Foto: Reuters
Roberto Luongo
Roberto Luongo ima nad seboj tudi nenavadno "prekletstvo": že 35 let ni Stanleyjevega pokala osvojil vratar, ki nosi sicer najpogostejšo vratarsko številko ena. Leta 1975 je s Phialadelphio kot zadnja "enica" slavil Bernie Parent. Za primerjavo: od takrat je prstan osvojilo kar devet vratarjev s številko 30, ki jo zdaj nosi Tim Thomas. Foto: Reuters
Mark Recchi in Ryan Miller
43-letni Mark Recchi, prvak s Pittsburghom v letih 1991 in 1992, bo postal drugi najstarejši hokejist, ki se bo boril za hokejski sveti gral. Rekorder je Chris Chelios, ki je pri 46. letih z Detroitom postal prvak pred tremi leti. Foto: Reuters
Vancouver
V korist kanadskih želja po vrnitvi "Staneta" govori tudi "kanadsko olimpijsko pravilo". Kanadska mesta, ki gostijo olimpijske igre, leto pozneje osvojijo Stanleyjev pokal. To je uspelo tako Montrealu l. 1975 kot Calgaryju l. 1989. Bo njunemu zgledu sledil tudi Vancouver v letu 2011? Foto: EPA

Obračun Vancouver Canucksov in Boston Bruinsov bo dal odgovor, katero je najboljše hokejsko moštvo v najmočnejši ligi na svetu. Boj za hokejski "sveti gral" je vsakoletni vrhunec bojev v končnici Lige NHL, kjer sta se letos v finale prebila papirnati favorit izpred začetka sezone, ki je to potrdil s predsedniškim pokalom, in moštvo, ki je bilo zgrajeno za uspeh v končnici, a je lani doživelo popolni polom v odličnem izhodišču.

Pozabljeni zlati časi Bobbyja Orra
Boston se je vrnil v veliki finale po letu 1990, ko je drugič v treh letih izgubil z dinastijo Edmontona (1:4). Kosmatinci so peti in zadnji Stanleyjev pokal osvojili daljnega leta 1972, ko sta kraljevala Bobby Orr in Phil Esposito, ki sta "velike in zlobne Kosmatince" pripeljala do drugega naslova v treh letih. Potem je Boston izgubil kar pet velikih finalov in zatem bil dolgo daleč od vrha lige.

Newyorčani nepriljubljeni tudi v Vancouvru
Zgodovina Vancouvra je manj bogata, a vseeno ima mesto že zmagovalca Stanleyjevega pokala. Daljnega leta 1915 je klub Vancouver Millionaires kot prvo zahodno moštvo osvojil prestižni pokal, a Canucksi še niso ponovili njihovega uspeha. Leta 1982 so se prvič prebili v finale, kjer pa niso bili kos dinastiji NY Islandersov (0:4), leta 1994 pa so bili veliko bližje. Pred NY Rangersi so v enem najbolj dramatičnih finalov v 118-letni zgodovini Stanleyjevega pokala klonili na 7. tekmi.

Zli duhovi izgnani na obeh straneh
A zdaj so Canucksi in Bruinsi pripravljeni na izziv leta. Prvi so se v 1. krogu oddolžili rabljem zadnjih let Chicagu, drugi pa so prestali 7. tekmo z Montrealom, nato pa se Philadelphii oddolžili za lanski polom in zapravljeno serijo po vodstvu s 3:0 v zmagah. Oboji verjamejo, da imajo popolnjeni in zaokroženi moštvi, čemur verjamejo tudi strokovnjaki, kar naj bi prineslo dolg in zanimiv finale. Poglejmo podrobneje adute obeh strani.

Najboljša v dozdajšnji končnici
Ryan Kesler (7+11), 2. center Vancouvra, se je v 1. krogu obojestransko "požrl" z Jonathanom Toewsom, nato pa ni imel več dostojnega tekmeca in je strelsko eksplodiral: 14 točk na 11 tekmah 2. in 3. kroga.

Tim Thomas (92,9 %, 2,29 GAA), prvi vratar Bostona, sicer ne ponavlja osupljivih statističnih številk iz rednega dela sezone, a zagotavlja suverenost v vratih in s kakšno spektakularno obrambo zna dvigniti celotno moštvo. Po kakšni slabši tekmi se je na naslednji redno odkupil z zmago.

Kdo je vroč?
Henrik Sedin (2+19), 1. center Vancouvra, je na petih tekmah konferenčnega finala proti San Joseju zbral kar 12 točk, ob tem ne gre pozabiti sožitja z bratom dvojčkom Danielom Sedinom (8+8).

David Krejči (10+7) in Nathan Horton (8+9), 1. center in desno krilo Bostona, sta našla kemijo in sta skupaj dosegla že 18 golov, na zadnjih treh tekmah vzhodnega finala s Tampo Bayem sta zbrala devet točk in bila jeziček na tehtnici.

Posebna moštva
"Power-play" Canucksov je ubijalski in izkorišča nasprotne kazni z 28,3-odstotno učinkovitostjo. Na drugi strani so Bruinsi izkoristili le 8,3 odstotka izključitev. "Penalty kill" je skorajda povsem izenačen: 80,6 % - 79,4 % v korist Vancouvra.

Napad
Boston izkorišča svojo globino, in čeprav je prvi strelec iz rednega dela Milan Lucic (3+6) manj učinkovit in je bil 2. center Patrice Bergeron (4+11) vmes poškodovan, dosegajo Bruinsi kar 3,22 gola na tekmo. Nasprotno Vancouver svojega strelskega uspeha ni prenesel v končnico, kjer za najbolj ofenzivno moštvo lige dosega le 2,78 gola na tekmo. Po Alexandru Burrowsu (7+7) ni veliko razpoloženih podpornih napadalcev.

Obramba
Prvaki Vzhoda (2,50 GA/G) stavijo na udarni par Zdeno Chara-Dennis Seidenberg, ki predstavljata visok in izjemno težko prebojen zid. Prišlek iz Toronta Tomaš Kaberle (0+8) je največje razočaranje moštva, a hkrati tudi največja rezerva. Prvaki Zahoda (2,56 GA/G) grozijo s tremi enakovrednimi pari, v katerih je vedno po en nevaren za gol (Kevin Bieksa (5+4), Alexander Edler (2+7) in Christian Ehrhoff (2+9)).

Vratarji
Roberto Luongo (92,2 % in 2,29 GAA) ima le za spoznanje slabšo statistiko od Tima Thomasa, vsekakor pa finalna serija ponuja vratarsko poslastico: obračun najbolj plačanega vratarja z največjimi pričakovanji in veterana, ki dominira.

Medsebojna zgodovina
26. februarja je Boston v gosteh dobil edino letošnje medsebojno srečanje s 3:1 (Horton, Lucic, Bergeron; Lapierre), blestel je Thomas s 27 obrambami. Vancouver ima najslabši izkupiček izmed vseh moštev prav z Bostonom. Po vstopu v Ligo NHL so Canucksi dobili le 25 od 108 medsebojnih tekem.

Kdo bo dvignil pokal?
V vsakem primeru bo Stanleyjev pokal dvignil drugi Evropejec, vprašanje je le, ali Šved Henrik Sedin ali Slovak Zdeno Chara.

Uradna računalniška igra se lahko pohvali z izrednim simulacijskim pogonom, ki je v letošnji končnici ugotovil zmagovalce v 13 od 14 serij. Še več, napoved velikega finala Vancouver - Boston je bila podana tako oktobra pred začetkom sezone kot aprila pred začetkom končnice. In kakšen bo izid velikega finala? 4:3 za Canuckse.