Največji uspeh na Grand Touru je doživel pred dvema letoma, ko je Dirko po Franciji končal na stopničkah, po koncu letošnje sezone pa se je tudi uradno upokojil.

"Obstajajo vidiki kolesarstva, ki jih ne bom pogrešal. Kolesarstvo je preprosta stvar: usedeš se na kolo in poganjaš pedale. V tem trenutku pa je to šport, ki je postal skoraj kot matematična enačba," je njegove besede v intervjuju povzel Cyclingnews.

"Utrujajoče je bilo biti na moštvenem avtobusu in poslušati mlade kolesarje, ki govorijo o ravneh ogljikovih hidratov in beljakovin. Dejansko sem bil vedno boljši, ko sem bil kilogram nad domnevno tekmovalno težo, saj sem se počutil bolje. Ne gre zanikati človeškega faktorja, človeka, ki je pripravljen na boj. Froome v svojih najboljših letih ali pa zdaj Pogačar, to sta psihološki zverini," je priznal Porte in poudaril po njegovem odlično psihično pripravljenost kolesarjev.

Če si je zaželel hamburger in pivo, si je to tudi privoščil
V dolgi karieri se je Avstralec, ki je dirkal za številne ekipe, nazadnje za Ineos-Grenadiers, na lastne oči lahko prepričal, kako je v kolesarstvo prodrl vse močnejši znanstveni pristop. "Nikoli nisem bil eden tistih, ki so vseskozi pogledovali na merilnik moči. Sem proti vsemu temu. Občudujem nekoga, kot je Thibaut Pinot, saj je nedvomno podoben meni. Oba ne marava kritik, to naju živcira. Nikoli nisem kolesaril zato, da bi me imeli ljudje radi. Nikoli nisem maral družbenih omrežij in pokroviteljskih obveznosti. To je bilo nekaj najslabšega /.../ Nikoli nisem tehtal svoje hrane. Če sem si zaželel hamburger in pivo, sem si ju privoščil," je pojasnil Porte, a tudi priznal: "Verjetno tudi zato nikoli nisem zmagal tritedenske dirke. Morda tudi zato, ker sem dovolil, da določene stvari name preveč vplivajo. Morda sem preveč pozornosti namenil temu, kaj si ljudje mislijo o meni. Nikoli nisem na dirki šel 'na vse ali nič', všeč mi je, ko te ljudje spoštujejo."

Za konec je še priznal, da je velikokrat v svoji karieri dvomil o svojih sposobnostih. "Takšen pač sem, imam precej nizko samopodobo, nikoli se nisem imel za enega najboljših. /.../ Velikokrat sem preveč premleval o stvareh. Moji najboljši dnevi so po navadi nastopili po predrti gumi, po slabem trenutku ali po padcu. Ko se znebiš bremen in ne razmišljaš več o ničemer," je sklenil.