26-letni gorenjski kolesar, ki živi na Bledu, je prejšnji konec tedna prvič v novi sezoni tekmoval v Evropi. Udeležil se je tekmovanja za veliko nagrado Lugana in opravil dobro delo za svoje moštvo, ki pa je imelo precej smole, saj se je Michele Scarponi malo pred ciljem zapletel v padec. Lampre tako še vedno čaka na prvo zmago sezone, pri čemer je treba poudariti, da je v Italiji zaradi krize februarja nekaj dirk odpadlo. Misli so zdaj povsem usmerjene k enotedenski pomladanski klasiki Pariz-Nica, ki se bo začela v nedeljo, 4. marca.

VN Lugana je bila vaša prva evropska dirka sezone. Kako ste zadovoljni s prikazanim in kako ocenjujete nastop moštva Lampre?
Seveda smo si želeli zmage, ki jo letos še čakamo, res pa je, da je bilo februarja v Italiji odpovedanih nekaj dirk zaradi krize. Bili smo v praktično najmočnejši zasedbi, ampak če nimaš nekaj dirk v nogah, je težko. Vse smo naredili za Scarponija, ki je bil v odločilnem trenutku spredaj, vendar se je zapletel v padec. Verjetno bi odšprintal in zmagal. Sam sem zadovoljen s svojim dirkanjem. Imeli smo dva liderja, Scarponija in Cunega, ki je bil na koncu drugi. Če bi sam šprintal, bi se lahko tudi jaz boril za 2. mesto, ampak opravil sem svoje delo, potem ko sem zadnja dva kroga "vlekel".

S Scarponijem redko tekmujeta na isti dirki, kajne?
Res je, to je bila ena redkih dirk, da sva bila skupaj. Lani se nisva "srečala", saj on bolj pobere italijanske dirke na čelu z Girom, jaz pa se s Petacchijem bolj udeležujem tujih dirk.

Konec tedna se začne dirka Pariz-Nica. Ste dovolj dobri, da bi se lahko že borili za etapno zmago?
Vsekakor bom poskušal biti v kakšni etapi v ospredju. Iz ekipe Lampre bom od šprinterjev le jaz na štartni listi. Kapetan bo Damiano Cunego, ki želi zmagati na eni od etap. Če se bo na klancih držal najboljših, se bo bojeval tudi za visoko skupno uvrstitev.

Katere so naslednje dirke na vašem urniku?
Milano-San Remo, nato pa dirke v Belgiji, vključno s Flandrijo in dirko Amstel Gold Race.

Boste, tako kot lani, v ekipi za Dirko po Franciji?
Naj bi bil. Že zaradi olimpijskih iger si želim na Tour. V Londonu naj bi trasa ustrezala takšnemu tipu kolesarjev, kot sem jaz.

Letošnjo zimo ste večinoma preživeli v toplih krajih, kjer ste imeli tudi nekaj težav s kolesom. Lahko opišete, kaj je bilo narobe?
Decembra sem bil na Tenerifih in zlomil ogrodje kolesa. Ves teden sem se vozil z zlepljenim kolesom in se držal bolj blizu hotela, da bi lahko prišel peš. En teden sem čakal novega.

Leto 2012 ste začeli v Avstraliji. Je bila to kakšna prednost?
Ne bi rekel. Tam smo bili z ekipo na prvi dirki sezone ProTour, en teden prej smo že prispeli in trenirali. Ob prihodu domov je bilo neprijetno, ker je bil ekstremen mraz in so se noge kar čudno obnašale. Odšel sem raje na trening na Mallorco. Lahko rečem, da so vse priprave potekale po načrtu.

Kako komentirate kazen, ki jo je dobil Alberto Contador?
Nisem se dosti ukvarjal s tem, zdi pa se mi kar malo smešno, ker se je proces vlekel toliko časa. Pustili so mu dirkati, zdaj pa vzeli vse, kar je osvojil.

In vaš moštveni kolega Michele Scarponi je postal zmagovalec lanske Dirke po Italiji ...
Ni prav navdušen, ko mu to omeniš. Še vedno pravi, da ga je Contador premagal. Lani na Giru pač ni padel na dopingu, imel je ogromno kontrol. Letos hoče Scarponi "zares" zmagati in z roza majico prikolesariti v Milano.

Podobno razmišlja tudi Andy Schleck. Če bo v Parizu prišel z rumeno majico, bo to zanj prva zmaga na Dirki po Franciji, pravi. Menite, da bo Tour zaradi Contadorjeve odsotnosti manj privlačen?
Ne, tour ne bo izgubil privlačnosti. Še vedno je deset kolesarjev, ki lahko zmagajo. Morda bo še toliko bolj zanimivo, saj se na štartu ne bo vedelo, kdo bo na vrhu. Andy Schleck bo imel težko delo. Letos bo veliko kronometrov, res pa je, da ima odlično ekipo. V njej je tudi Andreas Klöden, ki je prav tako med vročimi favoriti.

Ob koncu še vprašanje o vašem novem hišnem ljubljenčku kakaduju. Kako ste prišli na idejo, da popestri vaš vsakdan?
Ko sem bil v Avstraliji, jih je bilo tam ogromno in sem se kar zaljubil. Je zelo družinski ptič, miren, pusti se "čohati". Kupil sem ga seveda v Sloveniji in odštel 1.500 evrov. To še ni toliko. Pomislite, črni kakadu, ki velja za prestižno vrsto, stane 60 tisoč evrov. Si predstavljate, da ga kupite, potem pa med prevozom domov pogine?

T. O.