27-letni Blejec je v zadnjih letih stalni član slovenske reprezentance. Za sabo ima že dve evropski prvenstvi in eno svetovno. Na tokratno akcijo prihaja po ne najbolj uspešni sezoni pri Baskonii, ki jo je medtem že zapustil. Je pa zadovoljen, da je še pred EuroBasketom rešil klubski status. Tudi v prihodnje bo igral v španski ligi, saj je okrepil Andorro, s katero se bo pomeril v Evropskem pokalu.

V intervjuju je Blažič spregovoril o ambicijah pred prvenstvom, poteku priprav, Luki Dončiću in Anthonyju Randolphu, ki ju je dobro spoznal že na dvobojih Baskonie in Real Madrida, ter odsotnosti Zorana Dragića, ki zaradi poškodbe ne more pomagati reprezentanci.

Ste zadovoljni z dozdajšnjim potekom priprav?
Dobro, presenetljivo dobro. Res smo se z ekipo ujeli, mogoče še bolje kot v prejšnjih letih. Veliko se družimo. Morda je k temu pripomogel tudi uvodni teden priprav v Rogaški Slatini, kjer smo bili res izolirani od vsega. Tam si preprosto v karanteni in smo res veliko časa preživeli skupaj. To je zelo pozitivno, kajti če mislimo nekaj narediti na prvenstvu, mora biti kemija prava. Moramo se res dobro povezati v celoto in mislim, da nam za zdaj to tudi uspeva.

Vodstvo KZS-ja je letos odkrito spregovorilo o ciljih, ki jih je postavilo zelo visoko. Verjamete, da vam lahko uspe izpolniti te ambicije?
Zakaj pa ne, a je še prezgodaj govoriti o končnih rezultatih. Mislim, da smo na pravi poti. Imamo talentirano ekipo. Goran Dragić je že v ameriški košarki pokazal, kaj zmore, Luka Dončić in Anthony Randolph sta med najboljšimi evropskimi igralci, tu pa smo tudi ostali, ki smo prav tako že dali nekaj čez in lahko pomagamo. Delamo trdo, a ne treniramo samo mi, tudi ostale reprezentance trdo delajo in imajo ambicije. Bomo videli, kako bo, a je neka pozitivna usmerjenost v ekipi.

Je mogoče z visokimi pričakovanji, ki jih ima tudi javnost, ustvarjenega kaj dodatnega pritiska?
Ne čutimo pritiska in se s tem tudi ne obremenjujemo. Vsak igralec ima ambicije, saj brez njih bi tudi težko funkcionirali. Zdaj, če bo vse skupaj dovolj za medaljo, bomo videli. To je težko napovedovati, ampak zagotovo pa je dobro, če imaš visoke ambicije. Zato si tudi vsak dan na treningu motiviran, da veš, zakaj delaš. Če bi se šli tja samo družiti in odigrati tekme, ne bi bilo dobro.

Ob Dragiću ste izpostavili Dončića in Randolpha, ki ste ju dobro spoznali v dresu Baskonie, ko ste igrali proti Realu. Ravno proti vam sta oba igrala zelo dobro. Kako težko je igrati proti njima?
Proti obema je zelo težko igrati. Luka je res prav proti nam odigral svoje najboljše tekme, ko je tudi navduševal z atraktivnimi potezami. Vse tekme proti nam je odigral vrhunsko. Randolph je dve tekmi odločil z metoma ob koncu. Nanju tako nimam najlepših spominov (smeh).

Je potem zdaj lažje, ko ju imate ob sebi?
Da, zdaj je veliko bolje, ko smo v isti ekipi, da lahko tudi na primer vidim, kako funkcionirata na treningih. Res sta v veliko pomoč ekipi. Že takoj na prvi tekmi sta pokazala, da sta oba za reprezentanco veliki okrepitvi. Sem zelo vesel, da sta se priključila.

Selektor Igor Kokoškov veliko govori o identiteti slovenske reprezentance. V igri se vidi, da se še uigravate, vendar pa verjetno so bili sistem oziroma temelji igre postavljeni že lani v kvalifikacijah?
Tako je, lani smo postavili nek sistem, ki ga letos še razvijamo in nadgrajujemo. Mislim sicer, da v sistemu Igorja ni veliko sprememb. Tudi sam je želel, da je bilo lani neko uvajalno leto, na katerem bomo letos samo še gradili. Tudi na primer Dončić in Randolph, ki sta nova, nimata nobenih problemov s prilagajanjem na sistem. Je pa pred nami še kar nekaj časa in seveda tudi veliko dela.

Velik udarec je za reprezentanco poškodba Zorana Dragića, ki je bil nosilec tako v napadu kot v obrambi. Vi igrate na istem položaju, pričakujete zato letos konkretnejšo vlogo?
Pomagal bom po najboljših močeh. Kakšna bo moja vloga, je selektorjeva odločitev, lahko pa rečem, da smo z Zoranom res veliko izgubili. Ni le vrhunski košarkar, ampak daje neko dodatno energijo. V zadnjih letih je bil nekakšno srce ekipe na in zunaj terena. Znal je nositi ekipo in res smo veliko izgubili. Toda tu smo ostali igralci, ki bomo skušali zapolniti to vrzel. Tudi Čančar je na tekmah pokazal recimo veliko in na treningih vidim, da je res zelo napredoval. Bomo videli, kakšne bodo vloge. To je selektorjevo delo, naša naloga pa je, da trdo delamo. Morda sem malce podoben igralec kot Zoran, a povsem nadomestiti ga ne moremo. Jaz še vedno na primer iščem neko svojo vlogo. Na zadnji tekmi je bilo boljše, a še ni to to. Met še ne steče. Upam, da v naslednjih tekmah to nadgradim.

Na zadnjem EuroBasketu je bila nepozabna vaša predstava proti Grčiji, ki pa je vseeno v Zagrebu slavila. Tedaj ste povsem zaustavili Giannisa Antetokounmpa, ki ima za sabo izvrstno sezono v Ligi NBA in je trenutno eden najboljših igralcev na svetu. Tudi letos vas čaka težko delo z njim v Helsinkih. Kako se mu sploh zoperstaviti?
Njega je pa res težko ustaviti, kajti je fizično zares dominanten, sploh proti našim igralcem na položajih dve in tri. Tu je treba res igrati z glavo. Seveda bo selektorjeva naloga, da bo pripravil obrambo, ki ga bo zaustavila, kolikor se ga pač da. Drugače pa mislim, da je v reprezentanci, kot sem do zdaj videl na prvenstvih, najpomembnejše, kako se ekipa poveže. Če igra vsak igralec za svojega soigralca, če si pomagamo eden drugemu, je bistveno lažje. Imaš dober mesec dni, da se pripraviš na prvenstvo, kar ni veliko. Če znaš v tem času dobro povezati vse skupaj v neko celoto, je na prvenstvu bistveno lažje.

Ko govoriva o zadnjem prvenstvu, ste se iz tistega poraza v osmini finala proti Latviji veliko naučili?
Tistega poraza proti Latviji ni nihče pričakoval in si ga ni želel. S tem smo izgubili kvalifikacije za olimpijske igre recimo v Beogradu, kjer bi lahko imeli priložnost, da si zagotovimo pot v Rio. To je treba pozabiti, hkrati pa se nekaj naučiti iz tega. Upam, da se bomo letos igralci, ki smo že bili na teh prvenstvih, znali drugače odzvati, ko bo taka tekma, kot smo se takrat.

Kako pomembno je za vas, da ste že pred reprezentanco rešili klubski status?
Veliko lažje je, ko veš, da imaš klubski status urejen, tega nimaš več v mislih in se lahko povsem posvetiš reprezentanci. Sicer razmišljaš tudi o tem. To je res zelo pozitivna stvar, da sem vse skupaj uredil.

Andorra je bila v pretekli sezoni prijetno presenečenje v španski ligi. Klub sicer prihaja iz majhnega kraja, vendar so zelo ambiciozni, kajne?
V novi sezoni želijo narediti še korak naprej. To sta mi v pogovoru dejala tudi trener in direktor. Klub igra tudi Evropski pokal. Moje edino vprašanje za trenerja je bilo, če ima klub ambicije. Odgovorili so, da velike in da želijo vsako tekmo zmagati, tako v španski ligi kot v Evropskem pokalu. To je bilo zame dovolj in upam, da je pred mano uspešna sezona. Lani je klub res naredil kar velik korak naprej. Tudi na primer v kraljevem pokalu so bili blizu in so nesrečno izgubili proti Realu. V Andori sem bil dvakrat, je gorsko mesto in nihče si ne bil mislil, da je tam tak klub in da se igra tako kakovostna košarka. V takem okolju si lahko miren in popolnoma osredotočen na košarko. Bomo videli, ali bo to dobro.

Če se pa vi ozrete na svojo zadnjo sezono, pa verjetno ne morete biti najbolj zadovoljni. Spodbudno ste začeli, pozneje pa igrali vse manj. Kaj je bilo narobe?
S prihodom novega trenerja in po pogovoru na začetku sezone, sem videl, da nisem v njegovem prvem načrtu. Po sili prilike zaradi poškodb, ko tudi nismo še podpisali vseh igralcev, sem na začetku sezone dobival več priložnosti. Potem pa me je trener koristil predvsem kot nek "game changer", da, ko pridem na parket, spremenim ritem igre. To je bilo pa to. Tudi noben pogovor z njim ni pomagal. Zamislil si me je v taki vlogi, kot sem jo imel na koncu. Je pa še ena izkušnja več. Seveda sta bili te dve leti v Baskonii zame nekaj posebnega. Dobil sem veliko izkušenj in novih prijateljev. Sezona pa je bila turbulentna. Je bil kar šok, ko nisem več dobival veliko priložnosti. Trener je zahteval drugačen način, kot ga gojim. Ni bilo to, kar sem pričakoval. Krivda je tudi moja, saj nisem upošteval trenerja, kot bi ga moral, a po drugi strani pa tudi ni samo moja krivda. Odločil sem se, da grem v klub, kjer me želijo.

Bili ste tudi na seznamu želja Canariasa. Ste imeli še kaj drugih ponudb? Verjetno je bila želja, da ostanete v Španiji.
Bilo je nekaj ponudb, nekatere sem tudi še čakal, a zaradi reprezentance sem se odločil, da čim prej rešim klubski status. Andorra je bila s pogoji, ki jih je dala, tudi najbolj prepričljiva. Na koncu ni bila težka odločitev. Odločil sem se tudi zaradi Evropskega pokala. V Evroligi bi težko našel sredino, kjer bi veliko igral. Morda bi znova imel neko vlogo, ki si je ne želim, tako da nisem pri odločitvi za Andorro veliko razmišljal. Ja, želja je bila, da ostanem v Španiji. Navadil sem se na špansko ligo in tudi življenje tam mi je všeč. Res je, da grem zdaj v skrajnost in grem v gore, ampak ostajam v španski ligi.