Lani je Armstead po dobrem začetku sezone moral zaradi poškodbe kolena na operacijo. Sprva je bilo rečeno, da bo manjkal do aprila, vendar pa je moral izpustiti vso sezono. Zdaj se vrača po težki poškodbi, že na prvi tekmi pa je zablestel in bil glavni junak preobrata ter slavja Krke na superpokalu proti Olimpiji (68:65). Dosegel je 23 točk in bil izbran za najkoristnejšega posameznika obračuna v Šenčurju.

V sezono 25-letni Armstead, ki je v Novo mesto prišel lani po dobri sezoni na univerzi Wichita State, s katero je sodeloval tudi na Final Fouru študentske lige NCAA, vstopa zdrav. Pravi, da je poškodovano koleno zdaj celo v boljšem stanju kot zdravo in da ima za to glavne zasluge trener za telesno pripravo Krkinih igralcev Tomaž Brinec, ki enako vlogo opravlja tudi v slovenski reprezentanci.

Malcolm, odigrali ste dobro tekmo proti Olimpiji in osvojili lovoriko. To je lepa popotnica pred začetkom sezone, kajne?
Nedvomno smo zelo dobro začeli sezono. Dokazali smo, da smo konkurenčni. Ta tekma je veliko pokazala o naši ekipi, saj je bila prva uradna in prva resna za to moštvo, odkar je skupaj. Definitivno smo opravili dobro delo. Tekma je pokazala, da imamo kar nekaj orožij in da lahko igramo na več načinov. Dokazali smo tudi, da se lahko vrnemo, in mislim, da smo dobro pripravljeni na začetek sezone. Ostati moramo v taki formi in biti osredotočeni.

Olimpija je naredila v drugem polčasu serijo, ko si je priigrala tudi deset točk naskoka. V zadnji četrtini ste bili skoraj že v izgubljenem položaju. Kako vam je uspelo tedaj umiriti ekipo in odigrati na tak način ter se vrniti v igro?
Moraš imeti samozavest in verjeti vase, ko pride do takih trenutkov. Takrat je treba dati vse od sebe in pokaže se pravi karakter, ta samozavest, ki je ključna. Vsak napad in vsaka posest šteje. Praktično ni prostora za napake. Iz vsakega napada smo poskušali iztržiti največ in na tem graditi. Uspelo nam je odigrati prave napade in akcije. Na koncu se je izšlo.

Kaj je šlo narobe v tistih trenutkih, ko je Olimpija naredila ta delni izid?
Slabo smo komunicirali. Nismo realizirali napadov in upoštevali vseh navodil, ki nam jih je dajal trener. Slabo smo izvajali njegove zamisli. V prvi vrsti je to moja krivda. Sem organizator igre in moram poskrbeti, da igramo po navodilih trenerja. To mi takrat ni uspelo, a smo, potem ko smo zaigrali, kot je treba, strnili vrste in naredili preobrat.

Izbrani ste bili za MVP-ja tekme in bili tudi najbolj zaslužni za preobrat ob koncu tekme ter osvojeno lovoriko. Ste s svojo igro zadovoljni?
Zgrešil sem kar nekaj metov, a je dober začetek. Zasluge gredo tudi mojim soigralcem, ki so mi omogočali, da sem lahko prodiral. Širili so postavitev v napadu, da sem dobil dovolj prostora. Bili so v veliko veliko pomoč in zaradi njih sem prišel do nekaterih lahkih metov.

Po skoraj letu dni je bila to vaša prva prava tekma? Verjetno je dober občutek po tako uspešni vrnitvi na igrišče …
Nazadnje sem resno igral, kot se spomnim, bilo je tak čas lani. Občutek je dober, da lahko znova igram. Za vse skupaj pa gredo zasluge Tomažu Brincu. Veliko je naredil za moje telo. Okrepil je moje telo in predvsem kolena. To niso moje zasluge, ampak gredo vse njemu. Za to sem mu zelo hvaležen. Za zdaj se počutim odlično in poškodovana noga je celo močnejša od druge.

Lani ste morali na operacijo kolena. Po prvi diagnozi naj bi se vrnili aprila, a ste potem počivali vso sezono. Kako težko je bilo?
Bilo je težko, a mentalno sem zato bistveno močnejši. To neizmerno rad počnem in ugotovil sem, da ne morem vzeti košarke za samoumevno. V vsakem trenutku ti je to lahko odvzeto. Zaradi operacije se mi je to zgodilo. To me še bolj žene naprej, zato še bolj trdo delam.

Znate zaradi lanske sezone torej bolj ceniti vsak trenutek na igrišču?
Vsakič, ko stopim na parket, želim dati vse od sebe in biti v vsakem trenutku boljši, kot sem bil prej. To me žene naprej. Obenem želim narediti boljše tudi soigralce in vem, da želijo tudi oni mene narediti boljšega. To je zelo pozitivno. Ob tem tudi trener Aleksandar Džikić izvaja name veliko pritiska. Ta pritisk je dober, ker pritisk je naporen, a je tudi toliko bolj koristen in te dela boljšega. Ostajam osredotočen in se prepuščam vodenju Džikića, da lahko na igrišču vodim ekipo.

Džikić izvaja na vas velik pritisk, kot pravite, obenem vam tudi neizmerno zaupa. Ste nekakšen vodja te ekipe, kajne?
To je zelo dobra stvar. Mi je v veliko pomoč, da vem, da mi zaupa. Tako lažje vodim ekipo na parketu. Na svojem položaju moram voditi ekipo in usmerjati napade. To je moja naloga in moje delo kot delo organizatorja igre. Ne moreš biti dober organizator igre, če nisi sposoben komunicirati s svojimi soigralci in jih usmerjati, kot želiš. Toda glavni vodji našega moštva sta Jasmin Hukić in Chris Booker.

Letos ob Ligi ABA igrate še v državnem prvenstvu že v rednem delu. Bodo vaše misli v glavnem usmerjene oziroma bo prioriteta jadranska liga?
Ne glede na to, proti komu igraš, ne razumite me narobe, ne mislim nespoštljivo, tudi če je nasproti ekipa na vozičkih, vedno se želiš boriti, tekmovati, ne smeš popuščati in dati moraš svoj maksimum. Prišli bodo močnejši nasprotniki, a tak je naš moto, da pridemo na igrišče, odigramo po svojih močeh, damo vse od sebe in tako bo tudi prišel rezultat. Tudi če so ekipe boljše od nas, moramo tako igrati, podobno kot na superpokalu proti Olimpiji.

Ste morda kaj razočarani, ker ne igrate v evropskih tekmovanjih?
Evrope ne igramo, a na to nimamo vpliva. Želimo razmišljati le o stvareh, na katere imamo vpliv, in to je, da damo na igrišču od sebe vse kar lahko.