Priznajmo si, olimpijske igre so prestižni boj med državami, katera bo uspešnejša pri zbiranju žlahtnih kovin. A še takšni uspehi posameznikov so težko primerljivi s podvigi reprezentanc v moštvenih športih, kar se vidi in občuti tudi med navijači.

Posvečena kolektivna šesterica
Nogomet, košarka, odbojka, rokomet, vaterpolo in hokej na travi je šesterica moštvenih športov, ki v olimpijski družini zasedajo posebno mesto, na igre pa privabijo tudi daleč največ tujih navijačev.

Črnogorci norijo na vaterpolu in ženskem rokometu, Hrvatje na obeh rokometih, Litovci "umirajo" na košarki, Brazilci sanjajo o prvem olimpijskem zlatu v nogometu, Nizozemci živijo za svoje privlačne hokejistke, Avstralke pa za postavne hokejiste ... Celo Britanci (Angleži, Valežani, Škoti in Severni Irci), ki niso pretirano vajeni reprezentanc pod skupno zastavo, so vsako tekmo še tako slabih rokometašev ali vaterpolistov spremenili v šov, vreden doživetja.

Največ navijačev, največ čustev
Ta teden sem obredel, razen vaterpola, vsa prizorišča ekipnih športov in ugotovil, da najbolj olimpijsko vzdušje vlada ravno na teh krajih. Največji delež je tujih gledalcev, največ je spontanega druženja med navijači iz različnih koncev sveta, na tribunah je največ veselja in tudi največ čustev.

Tudi tistih negativnih, kar je dobro pokazal incident ob koncu košarkarske četrtfinalne tekme Španija - Francija, ko je bilo zaradi izpada Batuma nad Navarrom tudi na moji tribuni izrečenih nekaj krepkih. A na drugi strani sem tudi doživel, kako so Britanci kljub razočaranju ob bolečem polfinalnem porazu hokejistk zmagovitim Argentinkam namenili zaslužen aplavz.

Prostor tudi za majhne narode
Če že nisem bil na vaterpolu, so me pa zato v Olimpijskem parku ogovorili "vaterpolisti", ko sem se s slovenskim navijačem ravno pogovarjal o razpletanju košarkarskih izločilnih bojev.
"In kje ste bratje Slovenci?"

"Povsod po malem."

"Ne, kako to, da nimate rokometašev in košarkarjev v Londonu?

Da, "bratje" Črnogorci nas pogrešajo, medtem ko računajo, da bodo prve olimpijske medalje osvojili v moštvenih športih, čeprav šteje ena najmlajših evropskih držav le 625 tisoč prebivalcev.

Veliki cilj za Rio - vsaj eno moštvo
Slovenija je imela kljub izjemnim podvigom številnih reprezentanc na olimpijskih igrah le dve moštvi - rokometaši so bili v Sidneyju osmi, v Atenah pa 11. Eden izmed ciljev preveč indiviualistično usmerjenega OKS-a v naslednjem štiriletnem obdobju bi morala biti uvrstitev vsaj enega slovenskega moštva na igre v Riu de Janeiro.

Ko olimpijci postanejo navijači
Zakaj? Ker moštva zvabijo veliko več navijačev na olimpijske igre, pri čemer se ti navijači razpršijo tudi na druga prizorišča. Ob tem pa moštvene ekipe tudi izredno krepijo skupinski duh celotnih olimpijskih odprav. Vsemogočni ameriški plavalci so blaženi, ko spremljajo "dream team", hrvaške rokometašice so prve navijačice svojih nepremagljivih kolegov ...

Ko je najboljša hokejistka svojega časa Luciana Aymar prišla na novinarsko konferenco po uvrstitvi v finale, je trenerja vprašala: "Ali smo zmagali?" "Vodimo, še dve minuti do konca." Govor je bil seveda o košarkarskem obračunu Argentine in Brazililje.