Oboje je v dvorani, kjer se je prej igrala košarka, poželo silen aplavz, pri čemer pa je bilo prvo žensko boksarsko zlato Nicole Adams vseeno sprejeto z večjim zanosom. "Ah, od plesa konjev pa do babjega ravsa ... to je mogoče le na olimpijskih igrah," je bil pretanjen komentar britanskega soseda, ki še kako drži.

Nemogoča naloga - spremljati vse
26 športov v 39 disciplinah je ali bo v Londonu 2012 dalo kar 302 končni odločitvi. Pregled nad tako obsežnim dogajanjem je komajda mogoč, medtem ko je spremljanje tega v živo misija nemogoče. A vseeno številni poskušajo (poskušamo) slediti sočasnemu dogajanju prek (nes)pametnih telefonov, tablic in računalnikov. In tako gledaš rokomet, preverjaš izide sinhronega plavanja in se sprašuješ, ali BMX-kolesarstvo resnično sodi na poletne olimpijske igre.

Podobnost v raznolikosti
Zakaj dvom v BMX? V atletiki so štafeto Južnoafriške republike 4 x 400 m postavili kar v finale (v redu, recimo, da ni bilo faktorja Oscar Pistorius), ker so bili Južnoafričani žrtve padca Kenijca. Na BMX-u pa je v vsaki vožnji nekdo žrtev nerodnosti tekmeca, pa ne more nič proti temu. To je seveda samo primer raznolikosti v pravilih, pristopu in videzu med športi, ki potekajo na istem tekmovanju pod okriljem istega organizatorja Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Raznolikost športov daje poseben čar igram, a po drugi strani se je več kot upravičeno vprašati, kaj druži poplesavanje konj na dresuri s premiero ženskega boksa. "A konji tudi dobijo medalje?"

"Železni repertoar" in novodobni športi
Osnovna delitev je sicer preprosta: dvoranski športi, vodni športi in športi na prostem. Potem imamo moštvene in posamezne, tradicionalne in "novotarije". Med zadnjimi je zvezdniško mesto zasedla odbojka na mivki, BMX je po žurerskem vzdušju na dobri poti, v Riu bodo v jadranju uvedli "kajtanje".

Plavanje prvi teden, atletika drugi teden je železni osnovni spored iger, gimnastika je v zadnjem obdobju izgubila nekaj ugleda, med moštvenimi vlada košarka. Potem so seveda tu športi, ki so pomembni za državo gostiteljico. V Pekingu sta bila to namizni tenis in badminton, v Londonu sta to veslanje in kolesarstvo.

Privlačen, a kaj ko ljubezen ne zdrži
No, vedno se pa najde šport, ki nepričakovano dviga pozornost med navijači, čeprav ga komajda poznajo. In takšna uspešnica Londona 2012 je rokomet, o katerem je bilo po britanskih medijih napisanih kar nekaj duhovitih spoznavnih vodičev. "Igra, pisana na kožo Britancem, veliko telesnega stika, iznajdljivosti in predvsem veliko golov, ki jih navijači slavijo kot bi bili nogometni. Zakaj že to ni "naš" šport?"

A rokomet je najboljši primer, da uspeh med gledalci na olimpijskih igrah ne prinese razcveta športa. Že v Atlanti 1996 in Sidneyju 2000 je prireditelje popadla rokometna mrzlica, a jih je veselje hitro minilo, pri čemer pa levji delež odpade na sam rokomet, ki kronično trpi zaradi premalo dorečenih pravil oz. za anglosaški svet preveč svobodne interpretacije pravil.

Ko bo prišel nogomet ...
"Rokomet je očaral marsikoga, pa borilni športi, samo brez skrbi, ko bo konec in se bo začela Premier liga, bomo pozabili tudi večino veslačev in kolesarjev," je bila trditev novinarja Reutersa, s katerim sem si ogledal ženski rokometni polfinale Norveška - Južna Koreja.