Kapetan, ki je letos dopolnil 30 let, je bil prvi mož risov. Ker v Pjongčang ni bilo hokejistov iz Lige NHL in Slovenija tako ni mogla računati na Anžeta Kopitarja, je bilo že pred turnirjem jasno, da bo Muršak prvo ime reprezentance in bo od njega odvisno največ. Vedeli smo, da je izjemno kakovosten hokejist, v Južni Koreji pa je zares navdušil in bil eden izmed igralcev, ki je na največjem odru reprezentančnega hokeja najbolj izstopal. Bogat repertoar hokejskega znanja je prikazoval vsakič, ko je v svojem slogu elegantno zadrsal na led.

Za nasprotnike je bil mnogokrat prehiter pri drsanju, hkrati zelo spreten s ploščico, natančen pri podajah soigralcem in učinkovit pred golom. Zrežiral je preobrat za zmago nad ZDA, dvakrat podal na dvoboju proti Slovaški, zatresel tudi rusko mrežo in ob uigrani akciji z igralcem več na ledu podal za zadetek Jana Urbasa na zadnji tekmi proti Norveški. Podpisal se je pod šest od osmih slovenskih zadetkov, pa še pri prvem golu na turnirju bi bil podajalec, če ne bi Blaž Gregorc ob strelu zadel Urbasa, kateremu je bil nato pripisan zadetek. Muršak je ob slovesu risov z olimpijskih iger drugi strelec turnirja. Uspešnejši je le veliki up finskega hokeja, šele 18-letni Eeli Tolvanen.

"Turnir si bom zapomnil po zmagi nad ZDA in Slovaško ter seveda tudi po porazu z Norvežani. Vendarle smo pokazali dober hokej, kar je zame najbolj pomembno. Tudi če bi vse tekme izgubili in pokazali tako igro, kot smo jo, bi lahko bili po mojem mnenju zadovoljni. Nobenega nasprotnika se nismo ustrašili, tudi Rusov ne, ki imajo nekaj zares kakovostnih posameznikov, s katerimi smo seveda imeli težave. Z ostalimi ekipami pa smo igrali povsem enakovredno," je po izpadu s turnirja dejal slovenski kapetan, ki je bil ponosen, da je lahko drsal s črko C na dresu: "Užival sem v vlogi kapetana. Biti kapetan ekipe, ki se tako bori, dá na ledu vse od sebe in deluje kot eno, je nekaj posebnega. Večkrat sem povedal, da nisem kapetan samo jaz, ampak da cela ekipa pomaga eden drugemu. Če ekipa ne stopi skupaj, ne bo delovala, pa kapetan lahko dela kar koli. Letos smo bili res povezani, vsi, od igralcev do trenerjev. Vsak je sprejel svojo vlogo in jo odigral tako, kot je treba. Zato sem zelo vesel in bilo mi je v veliko čast biti kapetan Slovenije na olimpijskih igrah."

Včasih izgubiš tudi, ko si boljši
Po izjemnih predstavah v skupinskem delu, ko so risi na kolena spravili velesili ZDA in Slovaško, so imeli veliko priložnost za ponovitev Sočija, kjer so bili osmi, oziroma še izboljšanje rezultata, saj je bil izkupiček v skupini tako dober, da je Slovenija na skupni lestvici zasedla šesto mesto, pred njo pa je bila le hokejska elita, Švedska, Češka, Rusija, Kanada in Finska. Toda v repasažu za četrtfinale so risi naleteli na trdožive Norvežane, s katerimi imajo ogromno neporavnanih računov s svetovnih prvenstev. Kljub dobremu začetku in napadalni igri pa so v prvih dveh tretjinah, ko so bili precej boljši nasprotnik na ledu, zadeli le enkrat. Neučinkovitost jih je drago stala najprej na začetku zadnje tretjine, ko so Norvežani izenačili, potem pa še v zaključku, ko so v končnici rednega dela in podaljšku risi zadeli dvakrat tudi okvir vrat – enkrat je prečko stresel Muršak –, Norvežani pa so prišli do velike zmage.

"Odigrali smo zelo dobro tekmo. Z izjemo prvih petih minut zadnje tretjine smo bili ves čas boljši. Nimamo si česa očitati, saj smo na ledu dali vse od sebe in pokazali dober hokej. Včasih se zgodi, da izgubiš tudi takšne tekme, ko si boljši. Dvakrat nas je ustavil še okvir vrat, Norvežani pa so zadeli z nekoliko boljše priložnosti za zadetek. To je del športa in na nekatere stvari ne moreš vplivati. Ponosen sem na fante, da smo na turnirju pokazali tako dobro igro. Če bi nam pred začetkom kdo ponudil dve zmagi in dva poraza, bi seveda kadar koli sprejeli. Želeli smo si v četrtfinale, ni nam uspelo, toda fantje smo se borili in najpomembneje je, da smo pokazali pravo moštveno igro," je strnil misli po težkem porazu proti Norveški.

Pred tekmo je vse šokirala novica o kršenju dopinških pravil Žige Jegliča, s katerim je Muršak za kratko moči združil tudi v klubu, ko sta skupaj zaigrala za Torpedo iz Nižnega Novgoroda. Soigralci so bili s položajem seznanjeni šele tik pred dvobojem, a še tedaj niso poznali podrobnosti: "Rekli so nam le, da ne bo igral. Ne poznamo podrobnosti in ne vemo, kaj se je točno zgodilo. Vsi Žigi stojimo ob strani in verjamem, da se bo vse razčistilo, kar koli se je že zgodilo. Novica nas je vse presenetila, podrobnosti pa ne poznam, zato ne morem komentirati. Žiga je zelo v redu fant, vsi ga imamo zelo radi in je pomemben del naše ekipe. Škoda, da na tako pomembni tekmi ni mogel igrati."

Še vedno ima težave z zapestjem
"Razočaranje je seveda veliko, a lahko Pjongčang zapuščamo z dvignjenimi glavami. Veseli me, da smo znova pokazali dobro igro, odlično drsali, se borili in igrali kot prava ekipa. Seveda bi bilo lepo, če bi se uvrstili v četrtfinale. Užitek je bilo igrati s temi fanti, saj smo igrali eden za drugega in za Slovenijo. Upamo, da bomo v prihodnosti tudi pokazali takšne igre," je o turnirju dodal Muršak. Priložnost, da znova igrajo podoben hokej, bo že aprila na Madžarskem, ko bodo risi lovili vrnitev med elito, od koder so izpadli lani v Franciji. Igra pred slabim letom dni ni bila podobna tej na olimpijskem turnirju. Preprosto so Slovenci pod petimi krogi druga ekipa kot na svetovnih prvenstvih.

Muršak je navedel nekaj razlogov: "Več stvari vpliva. Vemo, da nimamo tako velike izbire igralcev. Nekatere lige se končajo že februarja ali marca in potem do svetovnega prvenstva ostane še mesec ali dva. Igramo le nekaj pripravljalnih tekem, ki so po navadi s slabšimi nasprotniki, zato je priprava februarja, ko smo vsi v pogonu in igramo v klubih, bistveno boljša. Hkrati so to olimpijske igre, ki so le na vsake štiri leta. Večina fantov si niti nismo predstavljali, da bomo kdaj igrali na olimpijskem turnirju, zdaj pa nam je to uspelo že dvakrat. Vesel sem, da smo tukaj pokazali pravo igro in dokazali, da nismo po sreči tu. Hkrati je tukaj manj pritiska, saj pričakovanja niso tako velika. Na svetovnem prvenstvu bo pritiska več, saj bodo vsi igrali proti nam zelo borbeno, ker bodo vedeli, da smo boljša ekipa. Tu smo si nabrali veliko izkušenj in verjamem, da jih lahko unovčimo, osvojimo turnir in se vrnemo med elito."

V petek risi odhajajo domov, že v soboto pa se kapetan seli na Švedsko, kjer ga čakajo klubske obveznosti pri Frölundi. Vprašanje je, ali bo na svetovnem prvenstvu lahko zaigral, saj ima še vedno veliko težav z zapestjem, zato ne izključuje možnosti, da bo po sezoni odšel na operacijo: "Kakšen dan je v redu, drugič pa imam precej težav. Upam, da bo zapestje zdržalo do konca sezone, saj ni v dobrem stanju. Sploh kadar imamo veliko treningov ali dve tekmi zapored, je naslednji dan zelo težko. Vedno rad zastopam Slovenijo, se udeležim vseh turnirjev in igram, če le lahko. Zdaj se s to poškodbo borim že kar nekaj časa. Če bo zapestje v dovolj dobrem stanju, bom igral, a bom morda moral na operacijo. Odvisno je potem od rehabilitacije, kako dolgo bo trajala. Do takrat je še nekaj časa in bomo videli, kako bo. Zdaj je za napovedi še prezgodaj."

Iz Pjongčanga