Risi bodo drugič zapored zaigrali na olimpijskih igrah, kjer se bodo v sredo pomerili z ZDA, v petek z Rusijo, v soboto pa še s Slovaško. Zatem jih čaka vsaj še ena tekma. Ob odsotnosti igralcev iz Lige NHL in s tem Anžeta Kopitarja je 30-letni Mariborčan najboljši slovenski posameznik, hkrati pa je postal tudi kapetan.

Odlični napadalec, ki se je med letošnjo sezono iz ruskega Torpeda iz Nižnega Novgoroda preselil v švedsko Frölundo, bo eden ključnih mož v slovenskem napadu. Verjame, da risi lahko ponovijo izvrsten nastop iz Sočija, ko so igrali celo v četrtfinalu. Kot poudarja, morajo prikazati pravo igro, hkrati pa se morajo poklopiti določene stvari in tudi na korejskem ledu v Pjongčangu bodo hokejisti spisali lepo olimpijsko zgodbo.

Olimpijski turnir je pred vrati. Ste pripravljeni na prvi obračun?
Da, za zdaj je vse v najlepšem redu, res brez kakršnih koli pritožb. Večja dvorana je lepa, tudi vas je dobro urejena. Tudi manjša dvorana je kar velika. Sicer je še nismo spoznali, jo bomo pa v sredo na jutranjem drsanju. Verjamem, da bo led enak kot v veliki in se bomo hitro navadili. Kar pa zadeva tekmo, moramo dati vse od sebe in prikazati dobro igro vseh 60 minut. Verjamem, da Američane lahko mogoče celo presenetimo oziroma se jim uspešno zoperstavimo. Pomembno je, da dobro začnemo. Morda imamo res največ možnosti proti Slovakom, a predvsem moramo biti osredotočeni na svojo igro in poskušati prikazati čim boljšo igro na vsaki tekmi.

Kako dobro poznate prve nasprotnike Američane, ki jih nekaj igra v Ligi KHL, sicer pa je ekipa sestavljena iz različnih vetrov? Kdo so za vas favoriti? Izpostavljata se Rusija in Švedska, kjer zdaj igrate in kjer ste igrali pred tem.
Vsaka ekipa, ki je tu, je kakovostna. Američani so zelo. Veliko igralcev je prvič na olimpijskih igrah in se želijo dokazati. Hočejo pustiti dober vtis in nekaj osvojiti. Verjamem, da ne bodo te tekme nič lažje, kot če bi bili tu tudi NHL-zvezdniki. Morda bo celo še težje. Na sestanku pred tekmo verjamem, da bomo vse razjasnili, kako Američani igrajo in kako moramo proti njim mi. Veliko bo odvisno od trenutne forme. Rusi so vsaj na papirju seveda najmočnejši. Švedi imajo zelo dobro kemijo v reprezentanci. Veliko je igralcev iz KHL-a in iz švedske lige, kjer igrajo ti hokejisti skupaj, tako da z uigravanjem ne bi smeli imeti težav. Tu so seveda tudi Finci, ki so lahko zelo neugodni. Podobno velja za Američane, ki imajo hokejiste iz najmočnejših evropskih lig. Kanadčani pa imajo tako ali tako ogromno izvrstnih hokejistov. Če bodo imeli pravo kemijo v ekipi in bodo dobro uigrani, so lahko ob Rusih glavni favoriti.

Ob debiju na igrah ste navdušili z igro in pustili izvrsten vtis. Kakšna popotnica je preboj v četrtfinale iz Sočija? Je morda tako dober izid breme?
Mislim, da je to bolj motiv za nas kot pa breme. Vemo, da smo vsaj v naši skupini na papirju najslabša reprezentanca, ampak če mi odigramo tako, kot znamo, da se nam vse poklopi, lahko presenetimo katerega izmed tekmecev in ponovimo Soči. Po takem rezultatu tudi morda ljudje pričakujejo več od nas. Tudi na svetovnem prvenstvu se je. Tako pač je. Upam, da lahko sestavimo pravo igro v vseh elementih, napadih in v obrambi, da je vratar razpoložen, ko je to najpomembneje. Tako je bilo v Sočiju. Če se to ponovi, mislim, da si lahko obetamo podoben uspeh.

Pravite, da morate na vsaki tekmi dati vse od sebe in da boste zadovoljni, če boste dobro igrali. Kaj pa sam rezultatski cilj, ste si ga postavili?
Mene bi res že samo to zadovoljilo, da damo na vsaki tekmi vse od sebe in da pokažemo pravi moštveni duh, se borimo in tako odigramo vseh 60 minut. S tem bi bil zadovoljen. Seveda je kakovost na strani naših tekmecev. Na nekatere stvari tudi težko vplivaš. Samo z borbenostjo težko premagaš vse tekmece. Seveda so tu pričakovanja višja. Ponovitev Sočija bi bila res izvrstna, mogoče tudi za sam hokej kot šport v Sloveniji. Upam, da nam uspe kaj takega in spet malce dvignemo prepoznavnost hokeja v državi.

Pred turnirjem so se vse ekipe na hitro zbrale skupaj. Številnih hokejisti bodo tudi v najmočnejših reprezentancah prvič zaigrali na olimpijskih igrah. Ekipe so nove in igralci niso veliko skupaj igrali. Drugače je s slovensko, kjer je jedro nekaj let isto. Je to lahko vaša prednost?
Postava je približno ista, kot je bila v preteklih letih na svetovnih prvenstvih in različnih turnirjih. Nekih večjih sprememb ni bilo. Res se dobro poznamo že od malih nog in smo skupaj igrali v reprezentančnih selekcijah do 18 in 20 let. Tudi sistem naše igre je približno vsa ta leta, ko smo imeli uspehe, enak. Tako z uigravanjem res ni nobenih težav. Napadi so podobni, kot so bili že na kakšnih turnirjih pred tem. Časa sicer za uigravanje res ni bilo veliko, a verjamem, da smo bolj uigrani kot nekatere druge reprezentance, ki so imele še manj časa. Morda bi si želeli le kakšno pripravljalno tekmo več, a je, kar je. Imeli smo dobre treninge in na vsakem smo bili boljši. Navadili smo se že na okolje in opazna je prava energija na ledu. Verjamem, da smo dobro pripravljeni, in verjamem v to ekipo, da bo dala vse od sebe in pokazala dober hokej.

Se sistem tudi z novim selektorjem Karijem Savolainenom ni spremenil?
Bistveno ne, pač različne so kakšne malenkosti, ki jih je mogoče malce spremeniti oziroma izboljšati, da bi recimo lažje razumeli igro in lažje brali, kaj naši soigralci v peterki delajo. Drugače pa mislim, da je v celoti sistem zelo podoben oziroma kar isti.

Kaj pomeni izkušnja iz Sočija za Pjongčang? Verjetno tisti risi, ki ste bili že pred štirimi leti na igrah, tako velikih oči zdaj nimate več?
Ne, res ne. Zame igre niso več tako nekaj posebnega, kot so bile na primer v Sočiju. Tudi sicer je tu drugačnih veliko stvari, kot je bilo v Sočiju. Tam je bilo vse blizu, vse je bilo v naši vasi. Ogenj si gledal vsak dan, tiste zastave, več je bilo ljudi in ves čas se je nekaj dogajalo. Tako ves čas srečuješ športnike. Vas je bila malo večja, kot je tu. Tudi tu so seveda nekatere stvari zelo v redu. Pač so plusi in minusi vsakih iger, ampak seveda tiste prve si najbolj zapomniš. Upamo, da tu dosežemo čim boljši rezultat, saj verjamem, ko je izid dober, ti tudi igre ostanejo v lepšem spominu.

Je bilo morda v Sočiju več pozornosti oziroma nekega glamurja okoli turnirja glede na status hokeja v državi, kot pa je tu v Južni Koreji?
Tega ne vem. V Rusiji so bile vendarle naše prve olimpijske igre. Veliko so vložili v tiste igre in zapravili ogromno denarja, da je bilo vse na visoki ravni. Tudi tukaj je zelo dobro organizirano. Ker so bile igre v Sočiju prve, so bile verjetno za nas nekaj posebnega. Hkrati je bil tudi rezultat zelo dober. Spomnim se, da sem takrat res zelo užival. Bili smo sproščeni, brez pričakovanj, nato pa smo vse presenetili in izvrstno igrali. Tam so bili sami pozitivni vtisi.

Kaj vam osebno pomeni nastop na igrah in biti olimpijski kapetan?
Seveda je ogromna čast, da sem lahko del te reprezentance. Pač s temi fanti se zelo dobro poznam in skupaj igramo že kar nekaj časa. Da si lahko na olimpijskih igrah s fanti, s katerimi si odraščal, je res nekaj posebnega. Ko sem bil mlajši, si nikoli nisem predstavljal, da bom igral na olimpijskih igrah. Nikoli niso bile niti želja, ker se je vse skupaj zdelo neuresničljivo. Zdaj pa nas čakajo že druge olimpijske igre. Res je nekaj neverjetnega. Da sem kapetan, pa prav tako predstavlja veliko čast. V tej ekipi je veliko igralcev, ki bi lahko bili v tej vlogi. Imamo tudi štiri pomočnike in tudi tisti, ki nimajo črke, mi veliko pomagajo ter tako omogočajo lažje delo.

Čutite, da je brez sodelovanja hokejistov iz Lige NHL turnir kaj izgubil?
Jasno je, da če pridejo tudi NHL-ovci, se vsaj na papirju zdi olimpijski turnir precej kakovostnejši. Vemo, da je tudi v Evropi veliko kakovostnih igralcev, ki so bolj navajeni igrati na evropski ploskvi in morda bolje igrajo na večji površini. Tako bo turnir še vedno nekaj posebnega. Upam, da bo na tribunah veliko ljudi, ki nas bodo spodbujali. Ko se začnejo tekme, mislim, da bo prišel ta olimpijski duh in malo te treme, da si bomo toliko bolj zapomnili izkušnjo za vse življenje.

Iz Pjongčanga