"Načrt je kupil brazilski zbiratelj," je razkril pomočnik direktorja pri dražbeni hiši Cannes Encheres Alexandre Debussy.

Olimpijsko zastavo leta 1913 zamislil Coubertin sam in načrt pozneje predal enemu od svojih švicarskih sodelavcev v Lozani. Krogi predstavljajo pet celin: Afriko, Ameriko, Azijo, Evropo in Oceanijo. Po Coubertinovih besedah barve krogov predstavljajo vse barve zastav držav udeleženk iger 1912 v Londonu.

Nova olimpijska zastava je bila uradno predstavljena 15. junija 1914 na Sorboni v Parizu, a je nato prva svetovna vojna preprečila njeno uporabo. Prvič so jo na olimpijskih igrah tako uporabili na slovesnosti ob odprtju iger v Antwerpnu leta 1920.

Risba je nato več kot 100 let ostala v družinski lasti. Risba, velika 21 x 27,5 cm, je bila ocenjena na vrednost med 80 in 100 tisoč evri. Zanjo se je potegoval tudi francoski muzej športa, a ponudba muzeja ni bila dovolj visoka.

Lani že prodali Coubertinov manifest
Decembra lani so na dražbi v New Yorku za 8 milijonov evrov prodali Coubertinov znameniti olimpijski manifest. Kupil ga je ruski milijarder in predsednik mednarodne sabljaške zveze Ališer Usmanov, ki ga je nato februarja poklonil olimpijskemu muzeju v Lozani, ker je sedež Mednarodnega olimpijskega komiteja.