Najstniška zvezdnica Simone Biles je v desetih dneh tekmovanja v športni gimnastiki osvojila štiri zlate medalje in eno bronasto. Biles je svoj olimpijski debi začela 9. avgusta kot članica ekipe ZDA, ki je suvereno osvojila zlato medaljo v ekipnem mnogoboju. Američanke so s skupno prednostjo 8,209 točke pred Rusijo in Kitajsko povsem prevladale na tekmovanju. "To je vse, kar sem si želela, in še več," je povedala Biles in dodala: "Ni se nam zdelo, kot da smo na olimpijskih igrah. To nam je pomagalo, saj smo ostale mirne in delovale, kot da je to le še en običajen nastop."

Američanke so že v kvalifikacijah pokazale izjemno formo, zato njihova zmaga ni bila presenečenje. Vendar je bila velika pričakovanja glede tega, kaj bo Biles pokazala v posamičnih nastopih, povsem upravičena. Po skoku je ameriška ekipa prevzela vodstvo, ki ga je obdržala do konca tekmovanja. Ko je Biles nastopila s svojo vajo na parterju, je bila zlata medalja že zagotovljena, a je vseeno navdušila občinstvo z izjemnim nastopom ob brazilski glasbi, za katerega je prejela neverjetno oceno 15,800. Pod budnim očesom legendarne gimnastičarke Nadie Comaneci je 19-letna Bilesova z najboljšimi ocenami na preskoku (15,933), gredi (15,300) in parterju (15,800) potrdila svoj nepremagljivi status. S svojo višino 142 centimetrov je Biles včasih morala stopiti na prste, da bi bila enako visoka kot njene soigralke na odru, vendar je metaforično stala za glavo in ramena nad vsemi drugimi tekmovalkami.

Usain Bolt je že pred prihodom v Rio veljal za superzvezdnika. Njegova prisotnost je vzbudila posebno navdušenje, saj je v preteklosti že večkrat postavil in podrl svetovne rekorde. V Riu ni bilo nič drugače. Ko je Bolt stopil na štart tekme na 100 metrov, je stadion zaživel. V finalu je v cilj pretekel v času 9.81 sekunde in premagal svojega največjega tekmeca Američana Justina Gatlina.

Vzdušje na stadionu je bilo izjemno. Občinstvo je vzklikalo njegovo ime od trenutka, ko se je pojavil na velikem zaslonu, do trenutka, ko je z jamajško zastavo obkrožil stadion. Bolt je postal prvi šprinter v zgodovini, ki je osvojil tri zaporedne zlate medalje na 100 metrov na treh zaporednih olimpijskih igrah, kar je še dodatno utrdilo njegovo zapuščino kot enega največjih atletov vseh časov.

Sirska plavalka Yusra Mardini je postala znana že pred začetkom olimpijskih iger v Riu, ko je o njej zaokrožila zgodba o junaštvu brez primere. Vojna vihra v domovini jo je skupaj s sestro poslala v iskanje boljšega življenja. Med potjo v Evropo sta se Yusra in njena sestra znašli na prenatrpanem čolnu z dvajsetimi begunci, ko je sredi Egejskega morja motor odpovedal. Brez oklevanja sta z Yusro skočili v vodo in začeli potiskati čoln proti obali, pri tem pa sta preživeli več kot tri ure v mrzli vodi. "Samo mi štirje smo znali plavati. Z eno roko sem držala vrv na čolnu, z ostalimi okončinami pa sem plavala in reševala druge. Tri ure in pol si v mrzli vodi, tvoje telo je kot ... bi se vdalo," se je spominjala Mardini.

Po tej izkušnji je našla zatočišče v Berlinu, kjer je nadaljevala s plavanjem. Na olimpijskih igrah v Riu je nastopila že prvi dan in zmagala v svoji skupini predtekmovanja v disciplini 100 metrov metulj. Čeprav njen čas ni zadostoval za napredovanje v polfinale, je Yusra s svojo zgodbo že dosegla izjemen uspeh. Takrat je izjavila: "Želim še bolj trdo delati, da bom dvignila raven svojega plavanja. Potem lahko plavam tudi za medalje. Vsi so nas spodbujali in bili veseli. Glasno je bilo, vzdušje je prekrasno. Zares je to zame prelepa izkušnja."

Nikki Hamblin z Nove Zelandije in Abbey D'Agostino iz ZDA sta postali ikoni športnega duha po njunem srečanju v Riu. Med tekom v drugi kvalifikacijski skupini na 5000 metrov, 16. avgusta, je Hamblinova padla na tla olimpijskega stadiona. D'Agostino, ki je tekla za njo, je prav tako padla, saj je naletela nanjo. Hamblinova se spominja, kako je ležala na tleh in razmišljala, kaj se je pravkar zgodilo, ko je nad sabo zagledala D'Agostino, ki ji je rekla: "Vstani, morava končati to tekmo."

Obe tekačici sta se nekako pobrali in nadaljevali. Hamblinova je dosegla cilj s časom 16:43.61, medtem ko je D'Agostino, kljub raztrgani križni vezi, vztrajala in dosegla cilj v 17:10.02. Po tekmi sta se objeli, D'Agostino pa je dejala: "To je bilo tako posebno. Mislim, da sva obe vedeli, da je bilo to, kar se je zgodilo, tako noro, a hkrati tako lepo."

Njuna reakcija je pritegnila pozornost po vsem svetu, in obema je Mednarodni olimpijski komite podelil nagrado za pošteno igro. Ameriški predsednik Barack Obama je dejanje Abbey D'Agostino označil za "natanko to, kar bi olimpijski in ameriški duh morala biti". Njuno športno vedenje je bilo nagrajeno z medaljo Pierra de Coubertina.