V posebnem ritualu na ruševinah Herinega templja v Olimpiji so igralke v vlogah starodavnih svečenic s pomočjo posebnega zrcala skušale prižgati ogenj na kraju, kjer so se pred natanko 2800 leti rodile olimpijske igre. Zaradi oblačnega neba ognja niso prižgali s sončnimi žarki, kot narekuje tradicija, temveč z rezervnim plamenom, ki so ga shranili po ponedeljkovi generalki.

Natanko 101 dan pred začetkom 33. poletnih olimpijskih iger moderne dobe so s tradicionalno slovesnostjo in pred 600 visokimi gosti na čelu s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomasom Bachom in z grško predsednico Katerino Sakelaropulu na pot proti Parizu poslali olimpijski ogenj.

Prvi je baklo v štafeti nosil grški olimpijski prvak v veslanju Stefanos Ntuskos, francoski mediji pa po pisanju grških namigujejo, da bo prva Francozinja s plamenico v roki upokojena plavalka Laure Manaudou.

"V teh težkih časih, ko se stopnjujejo vojne in konflikti, je ljudem dovolj sovraštva," je dejal Bach v kratkem govoru v Olimpiji. "V svojih srcih hrepenimo po nečem, kar nas združuje, nečem, kar nam daje upanje. Olimpijski ogenj, ki ga prižigamo danes, simbolizira to upanje," je še zagotovil Nemec.

Po vsej Grčiji in Franciji

Štafeta plamenice bo najprej v Grčiji na poti 11 dni, na skupno skoraj 5000 kilometrih jo bo nosilo okoli 600 ljudi. Francoskim organizatorjem bodo predali baklo 26. aprila na starem marmornem stadionu Panathinaiko v Atenah, prizorišču prvih olimpijskih iger moderne dobe.

Dan kasneje bo ogenj začel svojo pot proti Franciji na krovu zadnje od plovnih trijambornih ladij Belems konca 19. stoletja. Tovrstne ladje so skoraj dve desetletji od prvega plova nekaj dni po koncu iger v Atenah 1896 opravljale trgovske poti v Brazilijo, Gvajano in Zahodno Indijo. Zadnja "preživela" ladja z jeklenim trupom naj bi v Marseille priplula 8. maja.

Na svoji okoli 12.000 kilometrov dolgi poti po celinski Franciji ter čezmorskih francoskih ozemljih v Karibih, Indijskem oceanu in Tihem oceanu bo plamenica potovala skozi 400 mest in desetine turističnih znamenitosti.

Grožnje odprtju na reki Seni

Osrednji del otvoritvene slovesnosti pariških olimpijskih iger bo 26. julija na reki Seni, s čimer se bo prvič zgodilo, da ta ne bo na osrednjem stadionu iger. Francoski predsednik Emmanuel Macron je v ponedeljek prvič javno omenil možnost prestavitve slovesnosti z reke Sene v primeru varnostne grožnje. Macron je dejal, da bi namesto ekip, ki plujejo po Seni na čolnih, lahko slovesnost omejili na trg Trocadero nasproti Eifflovega stolpa ali celo prestavili na Stade de France.

Iznajdba Berlina 1936

Olimpijski ogenj je sicer simbol iger, ki si ga je zamislil Carel Diem, generalni sekretar organizacijskega odbora za igre v Berlinu 1936. Po njegovi zamisli je ustvaril povezavo med antičnimi in igrami moderne dobe. Koncept so sprejeli tako takratni MOK kot nacistične oblasti v Nemčiji, ki so bile vajene pohodov z baklami.

Leta 1936 je prvi olimpijski ogenj prepotoval 3000 kilometrov, na uvodni slovesnosti na olimpijskem stadionu v Berlinu pa je kotel s plamenico prižgal Fritz Schilgen. Kljub očrnjenosti berlinskih iger pa je novozamišljena ikonografija preživela drugo svetovno vojno in MOK je nadaljeval prižiganje olimpijskega ognja, štafeto s plamenicami in olimpijskim ognjem v kotlih, ki gorijo v mestih gostiteljih.