kdo je zmagal na derbiju Premier lige," o pomenu znanosti razmišlja Boštjan Nachbar.

Slovenski košarkar je dan pred začetkom evropskega prvenstva v košarki gostoval v podcastu Številke. Boki je zgornjo izjavo dopolnil: "Velika večina se s tem ne strinja, ampak tako pač je. Jaz nobenega ne obsojam. Vsak počne v življenju tisto, kar ga zanima."

"Ati, raje imaš svoje fante kot pa nas"
Nachbar je za reprezentanco zadnjič igral na domačem evropskem prvenstvu leta 2013. "V zadnjih desetih letih, ko sem igral za reprezentanco, sem bil precej poletij odsoten. Odločitev o slovesu od reprezentance sem sprejel leta 2013, ko sem se v enem od številnih koncev tedna prišel domov samo oprhat in preobleč ter šel naprej na priprave, mi je starejša hčerka Tara na vratih rekla. 'Ati, ti imaš rajši svoje fante kot pa nas.' To je bil trenutek, ko sem rekel, da je bilo to res zadnjič. Ko človek enkrat to začuti, je čas, da se stvari postavijo na svoje mesto," je razložil čas za slovo.

Urnik je prenatrpan, premori so potrebni
Športni navijači pogosto radi rečejo, da bi moral reprezentančni dres pomeniti nekaj svetega. A vsaka odpoved za seboj skriva svojo zgodbo. Nachbar razlaga: "Zavedam se, da so pritiski, da so ljudje nezadovoljni. Veliko ljudi celo leto čaka, da si bodo poleti lahko ogledali reprezentanco, ne vedo pa, do česa v življenju teh igralcev prihaja. Redko kdo mi verjame, da je sezona v Evropi še napornejša kot v NBA-ju. Člani tistih klubov, ki se ne uvrstijo v končnico Lige NBA, imajo pred začetkom reprezentančnih priprav dva meseca časa, da se spočijejo in regenerirajo. V Evropi se pogosto zgodi, da sezona traja do junija. Nekaj dni pozneje pa se že začnejo priprave, kar je psihično in fizično izjemno naporno. Če pa to delaš leto za letom, to terja svoj davek. Igralci imajo v določenem trenutku dovolj, telo več ne zmore, zato so potrebni premori. Urnik je žal prenatrpan, to je na meji nečloveškega. Je pa moteče videti, da nekateri fantje, ki bi lahko bili reprezentanti, skoraj v celi karieri niso igrali za Slovenijo. Žal mi je, da se je to dogajalo."

Reprezentanca lahko preseneti marsikoga
Slovenija je na zadnjih petih evropskih prvenstvih vedno dosegla četrtfinale. Kaj četrti najboljši strelec pričakuje od tokratne ekipe? "Ekipa je zelo spremenjena, pomlajena. Na papirju se morda ne zdi najbolj močna oziroma udarna, a bi z mladostjo, željo in energijo lahko marsikoga presenetila. Ne bom rekel, da bo posegla po medaljah, ampak po visokih mestih, ki smo jih mi osvajali že na prejšnjih prvenstvih. Bilo bi škoda, da bi vse tisto, kar smo gradili zadnje desetletje, zavrgli, in bi reprezentanca padla na rep uvrščenih ali pa se celo ne bi uvrščala na EP-je, kar bi bila zame tragedija. Upam, da se fantje zavedajo priložnosti in hkrati odgovornosti, ki jih nosi reprezentančni dres."

Zmaga Tajfuna je odprla številne oči
Kar nekaj kazalnikov (o njih smo pisali med državnim prvenstvom v košarki) kaže na padec kakovosti slovenske košarke. Nachbar je ocenil letošnje državno prvenstvo: "Vseeno je dobro, da je zmagal Tajfun. To je odprlo oči ljudem in jim pokazalo, da bo treba resneje zagrabiti, če se želi ostati na vrhu slovenske lige. Po drugi strani pa je bila to zelo zanimiva košarka, saj sta se obe ekipi v finalu bojevali za vsako žogo, dvorani sta bili polni ..."

Otroci po treningu takoj preverjajo telefone
Slovenska reprezentanca do 20 let je v preteklosti dobivala številne medalje, zadnja leta so te precej oddaljene. Kaj to pomeni za prihodnost članske ekipe? Član Seville je opozoril na generacijske razlike: "Mi smo imeli izjemno srečo, da smo imeli v klubih dobre trenerje, ki so z nami delali zelo vneto in z veliko želje, da uspemo. Znali so nas pripraviti, da delamo, nas motivirali ... Ne vem, koliko je tega v mlajših kategorijah, zdi se mi, da vsi preveč gledajo na denar. Včasih ni bilo tako, trener je prišel na trening, ker je v tebi videl potencial in je imel veselje, ker je videl tvoj napredek. Drugi razlog je v sami generaciji otrok, preveč lahko jih odvrnejo igrice, računalniki, medmrežje, Facebook ... To so stvari, ki potegnejo nas starejše, kaj šele mlajše. To se seveda ne dogaja le v Sloveniji. A očitno si drugje vseeno malo bolj trudijo privabljati otrok spet v dvorane in igrišča. Otroci radi pridejo na igrišče, ko pa je treninga konec, je takoj treba prijeti telefon v roke in videti, kdo je dal like na Facebooku. To je pomembneje kot ostati v dvorani in vreči še 100 metov na koš. To pogrešam."

Želja je ostati v slovenski košarki
Ali se po koncu košarke vidi v košarki? Krilni igralec takoj pritrdi: "Zelo rad bi bil v taki vlogi," a nato še umirjeno doda: "V Sloveniji ta hip ne vidim nekih pravih programov oziroma klubov, ki bi si upali daljnoročno zastaviti program, v katerem bi uspešno delali. Če pogledamo Matjaža Smodiša na Dolenjskem, razen šole na Krki mu ni uspelo narediti nečesa velikega, Sanija Bečirovića je po upokojitvi takoj zagrabil Panathinaikos. Vprašanje, kaj bo z Jakom Lakovičem, ko se bo enkrat podal v trenerske vode, kar se gotovo bo. Idealno bi bilo, da vsi ostanemo v Sloveniji, je pa vprašanje, kateri klubi lahko to uspešno izpeljejo."

Vedno je bil radoveden
Znan je kot športnik, ki v glavi nima le svoje športne dejavnosti, ampak ga radovednost žene na različna področja, oziroma kot pravi Nachbar sam: "Vedno sem bil radoveden, to je del moje osebnosti. Vedno sem se zanimal za stvari, ki so bile morda malce nenormalne za tisto obdobje. Ne skrivam, da me poleg košarke zanima še marsikaj. V tem, da me zanimajo druge stvari, najdem še več navdiha za košarko. Ko se odklopim od košarke, jo potem po nekaj časa še bolj zagrabim. To mi je v zadnjih letih pomagalo, da znam bolje pluti med košarko in drugimi stvarmi v življenju. Včasih sem bil tako 'obešen' na košarko, da če mi v njej ni šlo, sem potem zamoril ljudi okoli sebe."

Boštjan Nachbar je govoril še o ...
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Boštjan Nachbar govori še o drugih stvareh, kot je ustvarjanje podcasta Podrobnosti, zanimanju za vesolje in znanost, o Čadu, ki ga je obiskal z Unicefom, svojem košarkarskem kampu ...

Vabljeni k poslušanju/branju:
- Podcast (klik na poslušanje celotne oddaje)
- Statistika, ki je bila izhodišče pogovora
- Zanimivost: Največ tujih študentov prihaja iz Hrvaške
- Podcast Podrobnosti
- Iz arhiva (2009): Gostovanje v oddaji V sredo
- (2011): To je moja muska
- (2014): Nedeljski gost
- Joe Rogan podcast
- Boštjanovi zapisi iz Čada: Prvi, drugi in tretji del