Na podkastu Številke ta teden gostimo Mateja Praprotnika, zapriseženega radijca, ki v tem mediju deluje že 20 let. Vabljeni k branju kratkega povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.

Vse se je začelo leta 1996 s Koroškim radiem, pet let pozneje pa je prišel na Val 202. Ena izmed njegovih prvih vlog je bilo sodelovanje z Juretom Longyko: "Ko sem prišel na radio, sem bil njegov jutranji asistent. To vlogo sem opravljal tudi pri Janku Ropretu. Takrat se je v meni že razvijal odnos do jutranjega programa, kasneje sem tudi sam vodil ta program."

Z Urošem Macuro ustvarjala manipulacije
Na jutranjem programu je pustil svoj pečat, pogosto je želel presenečati, ena izmed teh oblik so bile znamenite manipulacije. "Rad imam parodijo, rad se igram z besedami in naslovi. Enkrat sva s tonskim mojstrom Urošem Macuro ugotovila, da če povezuješ med seboj naslove različnih zgodb, lahko nastanejo zanimive stvari. Na začetku sva delala vremenske napovedi, ki so bile precej odmevne," se spominja in kritično oceni: "Nikoli nisem imel občutka, da sem posebej dober voditelj, še kar nekaj mi je manjkalo. Če bi to želel postati, bi potreboval še nekaj dela in nasvetov. Morda tudi iz tujine."

O jutranjem programu še vedno premišljuje
Več vzrokov je, da ga ne slišimo več v vlogi voditelja. Pravi, da se je deloma izpel, a o jutranjem programu - ki je radijski prime time program - še vedno veliko premišljuje: "Prepričan sem, da bom še kdaj voditelj. Ko se bo to zgodilo, bi bil rad zrel voditelj." Njegova trenutna funkcija je pomočnik direktorja za strateška vprašanja. Morda ga je manj slišati v etru, a sam pravi, da "zdaj še bolj skrbim za radio kot kadar koli prej". V mislih ima predvsem digitalno podobo najstarejšega medijskega brata na RTV Slovenija.

Kocine so mu šle pokonci
Pri radijskih novinarskih prispevkih glasbe ne pogreša, saj ta ne prispeva k dinamiki. "Radijski novinar bi moral sam znati pripovedovati zgodbo brez glasbe. Ta sicer lahko naredi neki suspenz, a mora biti dobro izbrana in ne na prvo žogo. Hkrati pride tudi do težave avtorskih pravic. Tu mi je fascinantno, kaj dela Radiolab, saj je skladatelj del oddaje, zato seveda razmišlja o zvočni podobi podkasta popolnoma drugače, kot si lahko mi privoščimo. Pred časom smo delali reportažo iz Križne jame. Kolegica Maja Ratej je pri končni montaži ob prihodu iz jame dodala glasbo, učinek pa je bil nato tak, da so mi šle kocine pokonci. To je vrhunec radia, ko lahko z zvokom dosežeš tako ugodje," z iskrico v očeh pripoveduje o moči radia.

Uber bo postal konkurenca radiu
Večkrat je bilo slišati napovedi, da bo radio nekoč umrl, a je še vedno živahen kot v najboljših letih. Praprotnik je pred kratkim obiskal konferenco, na kateri pa je bila predstavljena vizija, da bi Uber lahko ubil radio. Logika gre v njegovih besedah takole: "Uber v ZDA vpeljuje samovozeča vozila. Ko se postaviš v avtomobil, ki ne potrebuje človeka, da bi vozil, si le še potnik in se lahko posvetiš še čemu drugemu kot poslušanju radia. Lahko si predstavljam, da bom na ta način v avtomobilu gledal Netflix in ne več poslušal radia. Avtonomna vozila bi lahko pomenila grožnjo radiu. Ne rečem, da ga bodo res pokončala, a radio bo imel bistveno več konkurence, kot je je imel nekoč. Tudi glasbo lahko danes odkrivaš na YouTubu. Mislim, da mladi glasbe danes ne odkrivajo več na radiu, ampak na Deezerju, Pandori ... Treba je premisliti vlogo radia, kaj naj v prihodnje počne ... Prepričan sem, da bo izgubil prevlado nad prometnimi informacijami. Google mi že danes da bistveno več podatkov, da pri tem dosežem cilj."

Nismo še v zlati dobi podkastov
Eden izmed prenašalcev radijskih vsebin so podkasti, o katerih je pisal že v svoji diplomski nalogi. Številni se navdušujejo nad razmahom podkastov, a Praprotnik je prepričan, da ta še ni doživel zlate dobe: "Ameriški radio, ki mi je bil precej neznan, dokler nisem živel v ZDA, je po razcvetu podkasta dosegel bistveno več ljudi kot nekoč. To je ta razcvet podkasta, ki ga pričakujem. Veliko ameriškega radia je zelo premišljenega, kar se tiče produkcije. To najbolj cenim pri podkastu. Tudi za naše delo je prinesel veliko novih prijemov. A to je še vedno tehnologija, ki ni priljubljena. Ni se lahko prijaviti na oddaje."

Zaupa v znanost
Moto podkasta Številke je od športa do znanosti, od veselja do vesolja. Matej Praprotnik se najde v vsaki vlogi. Včasih je namreč treniral rokomet, v svojih oddajah pa je pogosto načenjal znanstvene teme. Zakaj tako rad govori o znanosti? "Preprosto. Živimo v postresničnostnem času. Zaupam v znanost, hkrati pa razumem, da znanost nima vseh odgovorov. Ko jih nima, jih pogosto iščemo v psevdoznanosti, proti čemur se borim."

Ima veselje do vesolja
Veselje? Kot voditelj radijskega programa je rad stresal šale, večkrat pa se je spogledoval tudi s stand up komedijo. "Izjemni vtis je name pustil Eddie Izzard, ki je napolnil cel Wembley. Stand up kot oblika izražanja mi je super, a ga nikoli nisem zares izvajal. Ko javno nastopim, rad vključim humor, ki je učinkovito sredstvo komuniciranja. To so redki trenutki, ki jih izkoristim za stand up. Pred kratkim sem tako nastopil na festivalu Naprej, a šale v tem nastopu so delovale popolnoma drugače na odru, kot delujejo na radiu ali Twitterju." In vesolje? Te teme se je večkrat dotaknil kot soustvarjalec Frekvence X, v nebo pa večkrat pogleda tudi skozi teleskop.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, ki ga aktivirate s klikom na sliko spodaj. Matej Praprotnik se je razgovoril o viziji radia, lepoti tega medija, najvišjih zgradbah na svetu in še marsičem ...

Glasbeni izbor Mateja Praprotnika: Sergio Godinho - Com Um Brilhozinho Nos Olhos