Nataša Kejžar je leta 2007 v svoji doktorski nalogi analizirala omrežja skozi čas. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Nataša Kejžar je leta 2007 v svoji doktorski nalogi analizirala omrežja skozi čas. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Nogometaši Liverpoola
Profesor Patrick Doreian prihaja iz Pittsburgha, za angleško ligo pa se zanima že dolgo, saj je navijač Liverpoola. Foto: EPA
Nataša Kejžar
Nataša Kejžar: 'Igralci, ki prihajajo iz držav, ki imajo dobre lige (Nemčija, Španija, Francija), pozneje prestopijo v angleško ligo kot igralci iz nekoliko slabših lig.' Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Chelsea
Raziskava Mednarodnega središča za športne študije je v lanskem poročilu ugotovil, da ima Chelsea najvišji odstotek igralcev, ki so hkrati tudi reprezentanti (80 %). Foto: EPA
Nataša Kejžar
Raziskava bo morda dobila svoje nadaljevanje. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
008 Nogometne karierne poti (podcast) - gostja Nataša Kejžar

Na podcastu Številke ta teden govorimo o analizi kariernih poti nogometašev. Osrednja gostja je doktorica Nataša Kejžar, ki je skupaj s profesorjem Patrickom Doreianom analizirala igralsko strukturo v prvih 15 sezonah Premier League.


Ponosna na plavanje, a zdaj živi v drugi zgodbi

Nekdanja plavalka Nataša Kejžar je na evropskih prvenstvih osvojila dve medalji, nastopila pa je tudi na olimpijskih igrah v Sydneyju: "Sem ponosna na to, kar sem dosegla. Zdaj pa živim v drugi zgodbi, s plavanjem se več ne ukvarjam, sicer še vedno prebiram in spremljam velika tekmovanja, če mi čas dopušča."

Študij ji je predstavila Maja Pohar Perme
Po koncu kariere je začela s podiplomskim študijem statistike. Tega ji je med olimpijskimi igrami v Sydneyju predstavila igralka badmintona Maja Pohar Perme, ki je bila sploh med prvimi, ki je ta študij dokončala. Danes sta obe zaposleni na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko na ljubljanski univerzi.

Analizirala prvih 15 sezon v PL
Pred meseci je v soavtorstvu izdala knjigo Understanding Large Temporal Networks and Spatial Networks. Skupaj s Patrickom Doreianom iz univerze v Pittsburghu je analizirala stukturo nogometašev v Premier League med letoma 1992 in 2007 ter vse prestope.

Zbiranje podatkov trajalo tri leta
"Profesor je začel zbirati podatke že leta 1992, ko je bila ustanovljena Premier League, nato je to spet storil leta 2006. Treba je bilo zajeti vse podatke še za vse vmesne sezone. Sama sem malo bolj vešča v programiranju, zato sem mu pomagala zbirati podatke. To je trajalo več kot tri leta, osnovni vir podatkov je imel namreč nekaj napak predvsem pri neangleških nogometaših, tako sva potrebovala še druge vire, da sva dobila na koncu precej dobre podatke," se začetka projekta spominja Nataša Kejžar, ki je sicer doktorirala iz statističnih omrežij.

Nekateri klubi prej, drugi pozneje
V prvih sezonah je bilo tujcev zelo malo, nato se je trend obračal. Ob koncu analiziranega časa je bilo domačih igralcev le še 44 odstotkov. Avtorica raziskave sicer poudarja: "Pri določenih klubih se je to dogajalo malo hitreje, drugje počasneje. Pri Manchester Unitedu pod Alexom Fergusonom ni bilo tako veliko tujcev, kot denimo v Chelseaju, kjer so bili tudi lastniki tujci."

Angleži so se odpirali počasi
Med prvimi tujci so bili igralci iz Zahodne Evrope, šele pozneje so začeli prihajati nogometaši od drugod. Kejžarjeva je prepričana, da gre za sociološki vzrok: "Na začetku je bilo nekaj tujcev, a so bili po eni strani precej podobni Angležem, bili so to Skandinavci. Doreian, ki je po osnovni izobrazbi sociolog, verjame, da so se odpirali počasi, najprej proti Zahodni Evropi, nato še proti Vzhodni, kar potrjujejo tudi podatki."

Na vrhu iste ekipe kot pred desetletji
Podatki potrjujejo tudi dobro znano prepričanje, da bogatejši klubi plenijo najboljše igralce iz klubov, ki niso tako finančno podprti. Avtorica to opiše kot "začaran krog. Slabši klubi zelo težko pridejo na vrh, saj jim bogatejši klubi poberejo dobre igralce. Klubi, ki so danes na vrhu, so bili tudi pred 50, 60 leti skorajda isti. Stvar se le še slabša. Razlike med zelo bogatimi klubi in tistimi, ki životarijo in si ne morejo privoščiti dragih igralcev, so vse večje."

Govor še o drugih vidikih
Nataša Kejžar je predstavila še druge ugotovitve: o tem, da angleški klubi iz uspešnejših tujih lig kupujejo starejše nogometaše, primerja telesno pripravljenost Angležev in tujcev ter govori o dolžini karier. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora.

Statistika ima mesto v športu
Nekdanja plavalka je prepričana, da je statistiko mogoče uporabiti tudi v športu: "Prevsem pri treningih, pri analizi rezultatov posameznika skozi čas. Statistik nato pokaže, kako se telo odziva na treninge. To sicer že obstaja, na ta način se da veliko narediti tako pri taktiki kot tehniki."

Vabljeni k poslušanju/branju:
- Podcast (klik na poslušanje celotne oddaje)
- Statistika, ki je bila izhodišče pogovora
- SURS-ova zanimivost o dostopu do interneta
- Je Dugonjić izgubil medaljo zaradi napake v bazenu?
- Pogovor z Majo Pohar Perme

008 Nogometne karierne poti (podcast) - gostja Nataša Kejžar