meja v km, kjer se začne vesolje, rekordni dosežek točk v Ligi NBA in po novem tudi število epizod podkasta Številke.

Stota epizoda je potekala v znamenju besede edini - je namreč edina, ki je bila posneta pred občinstvom, edina, v kateri so gostovali trije gostje, vsi po vrsti pa so v podkastu že gostovali. V stotici in besedi edini so bili združeni boksar Dejan Zavec, astrofizik Tomaž Zwitter in pevec Tomi Meglič. Vabljeni k branju povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi, oddajo pa si lahko tudi ogledate na dnu tega prispevka.

Želel je osrečiti sebe
Dejan Zavec je edini slovenski boksar, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka. Na svoji poti je imel ogromno preprek, saj marsikdo ni sprejel tega, da se ukvarja s športom, ki v Sloveniji nima velike medijske podpore: "Negativni očitki so bili predvsem na začetku, ko sem se začel ukvarjati z boksom. Sam pri sebi sem si rekel, da bom deloval tam, kjer se počutim dobro. Ni mi bilo pomembno, ali komu to ni všeč in se z mano ne strinja. Pomembno mi je bilo, da sem videl svoje zadovoljstvo, svoj motiv in izhod iz neke krize in stiske. S tem, da sem delal to, kar sem sam hotel, sem osrečil sebe."

Želi si, da ne bi ostal edini
Po koncu kariere ostaja v boksu kot trener, pri čemer si želi, da ne ostane edini Slovenec, ki je posegel po zvezdah: "Doživel sem osebni uspeh. Zadovoljen bi bil, če se bo v prihodnosti končalo z uspehi pri tistih boksarjih, s katerimi sodelujem ali še bom. Seveda pa bi bil veselil uspeha tudi tistih boksarjev, pri katerih ne bi sodeloval. Dobro vem, koliko stvari je treba početi in se odreči, da prideš na vrh. Podrediti je treba veliko stvari."

Pesem Samo edini spremenila življenje
Tomi Meglič je avtor pesmi Samo edini, ki je ena najbolj prepoznavnih v bogatem repertoarju Siddharte. Danes se več ne spomni okoliščin, ki so pripeljala do nastanka te pesmi: "Od tega je minilo že skoraj 20 let. Pesem je zaznamovala mene in mojo družino. Nisem vedel, kaj bo besedilo, harmonija in melodija naredila drugim, ki so mi blizu. Spremenila je naše družinsko življenje."

Zaradi strahu prenehal skakati
Meglič se je nasmejal ob opisu, da je edini smučarski skakalec, ki je enega od vrhuncev doživel na stadionu za Bežigradom. Ob tem se je spomnil otroštva, ko se je ukvarjal z omenjenim zimskim športom: "Kot majhen sem res to počel, a sem kmalu prenehal zaradi strahu pred višino. Nato sem se prizemljil in se začel ukvarjati z atletiko. Nogometa nisem nikoli prav resno treniral, a ga rad spremljam. Prek glasbe imam res lepe spomine na Bežigrad."

Narcisoidno je misliti, da smo edini v vesolju
Človek je bil lep kos skozi celotno zgodovino zaverovan v svojo veličino, zaradi česar je sebe postavljal v središče vesolja. Znanost je v tem času precej napredovala, astrofizik Tomaž Zwitter je tako idealen sogovornik, ki razmišlja o vprašanju, ali je človeštvo edina inteligentna civilizacija v vesolju. "Vsak ima lahko svoje mnenje. Ta trenutek obstaja 3.610 potrjenih planetov, a to je le majhen del vseh, v resnici jih obstaja na milijarde. To je velika številka. Milijarda sekund, denimo, traja dobrih 31 let in 8 mesecev. Milijarda planetov je ogromno. Morate biti narcisoidni, če mislite, da smo edini."

V tem vesolju je še dovolj neznank
V času napredka so se pojavile tudi teorije o mnogoterih vesoljih. Vprašanje, ali je naše vesolje edino ali jih je več, se Zwittru ne zdi najpomembnejše: "Fizika skuša razumeti vesolje. Resno razpravljamo o tistih stvareh, o katerih lahko dobimo dokaze za ali proti. Dejstvo je, da moramo okrog tega vesolja še veliko opraviti, raziskati in razumeti, seveda pa nisem nikjer rekel, da mora biti nujno eno samo vesolje. Bodimo skromni, delajmo to, kar lahko. Če bomo pa kdaj dobili priložnost raziskati morebitna druga vesolja, pa to fino."

Žene ga neskončnost
Gostje so debatirali o nekaj temah, o katerih je bil govor v prvih stotih epizodah. Ena pogostejših tem je vesolje, za katerega se zanima tudi Meglič. Pri tem ga pritegne "veličina, neskončnost. Po eni strani imamo omejen um, po drugi strani pa lahko proučujemo tudi neskončnost. Kar si lahko človeški um zamisli, to najbrž že obstaja. Spoštujem ljudi, ki to raziskujejo, opisujejo, o tem razmišljajo in odkrivajo neznane stvari. Zaradi tega postanejo znane. Ta neskončnost me žene naprej. Res imam rad vesolje. Ravno ta teden si bom kupil teleskop."

Zavca so številke preganjale še v sanjah
Številke narekujejo napredek. Pred dnevi smo bili priča eksperimentu in lovu na maratonski rekord pod dvema urama, številke so narekovale tudi kariero Zavca, ko se je moral boriti s kilogrami, da je ujel veltersko kategorijo. "Ko sem odšel v Nemčijo, sem imel 67 kg. Ko sem podvojil trening, sem v letu in pol pridobil dodatnih 10 kg in sem si rekel, da bom šel v kategorijo višje. Potem mi je delodajalec rekel, da to pa ne gre tako. Premišljeval sem, poskusil sem nešteto načinov, kako izgubiti odvečne kilograme. Najprej je nastopila drama, a potem se pogledaš v ogledalo in si rečeš, da boš to zmogel. Navijači držijo pesti zate, ti pa bi se jim izneveril? Številke (ne le kilogrami, ampak dekagrami) so me preganjale zadnjih deset let tudi v morah in sanjah. Zadnji mesec in pol pred dvobojem sem se vsak dan tehtal petkrat na dan."

Strah pred številko 13
Nekateri imajo odpor do matematike in številk, obstaja pa celo prava fobija - tridekafobija, to je strah pred številko 13. Nekateri avtomobilistični športi zaradi vraževerja celo ne dovolijo uporabe te številke. Profesor Zwitter je ob tem dodal: "Včasih tudi v kakšnem hotelu manjka kakšna soba. Ljudje imajo vse vrste ideje, naj jih kar imajo." Sam zase pravi, da ga ni ničesar pretirano strah, izpostavil je le kolo: "Včasih me je strah, da se ne bom razumel s kom, ki je za volanom. A ljudje v Ljubljani zdaj bistveno drugače vozijo, kot so še pred 10, 15 leti. Stvari so se res civilizirale, danes je to bistveno drugačna zgodba."

Prav je, da imajo pravljice srečen konec
Za sedmimi gorami, za devetimi vodami. Številke živijo tudi v pravljicah, Zwitter jih ima zelo rad, saj pravljice predstavljajo "izjemno komunikacijo. Ko imaš otroke, moraš sestavljati svoje pravljice. To je neverjetni izziv, sploh ni lahko. Mularija te takoj prebere, takoj razume, da stvari ne štimajo. Ko narediš dobro pravljico, se vanjo tako potopiš, da pozabiš na vse drugo, in to je neverjetna relaksacija. Pravljice so krasne, in prav je, da imajo srečni konec."

Porazi učijo, kjer je treba biti previden
Oddaja je bila posneta 9. maja, na dan zmage. Športniki ob neuspehih svoje nastope pogosto ocenijo, da se več naučijo iz porazov kot zmag. Zavec je ob tem razmislek razširil tudi na življenje: "V obeh primerih je podobno. Tako v športu kot v vsakodnevnem življenju obstaja delo, ki ga nekdo opravlja. Morda se razlikujejo vsebina in podrobnosti, a delo in požrtvovalnost sta enaka. Porazi so tisti, ki nas naučijo, kje moramo biti še previdnejši."

Meglič se ne Evroviziji ne vidi
Isti večer je potekal tudi prvi polfinalni izbor na Evroviziji, kjer se Omarju Naberju ni uspelo prebiti v finale. Meglič nikoli ni razmišljal, da bi sam ali s Siddharto nastopil na tem festivalu: "Do zdaj ne. Ne vem, kaj bo prinesla prihodnost. Evrovizijo spremljam redno od malih nog, v njem prav uživam. Nastopajoči potrebujejo kar nekaj domišljije. Je edinstven festival, ki ga spremlja ogromno ljudi. A sam se ne vidim tam, ne le zaradi tekmovalnosti. Na splošno se mi zdi, da sam glasbo drugače doživljam in ustvarjam, kot tisti, ki so na festivalu. Nastopaštvo me malo moti, a ga začuda spremljam. Dostikrat spremljamo stvari, ki jih sami ne bi počeli, a vseeno lahko uživamo. Prav je tako."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem so gostje debatirali še o precej drugih temah, o strahu, sreči, Triglavu, avtostopanju, Hali Tivoli ... Tomi Meglič je posebej za to priložnost zapel in odigral pesem Samo edini.

Video:

Avdio: