Poleg tega sta francoski voditelj in nemška voditeljica za Verdun dejala, da simbolizira tudi prijateljstvo med njunima državama. Nemška kanclerka je dejala, da se je treba iz izkušnje Verduna tudi kaj naučiti. "Samo tisti, ki pozna zgodovino, lahko v njej poišče nauke in tako oblikuje dobro prihodnost," je poudarila med slovesnostjo v verdunski mestni hiši.

Po besedah Hollanda pa Verdun hkrati predstavlja najslabše in najboljše, kar se je zgodilo. Tam se je namreč Evropa pred 100 leti izgubila, danes pa mesto predstavlja poenotenje za mir in francosko-nemško prijateljstvo. "Naj živi prijateljstvo, duh Verduna," je poudaril.

Rokovanje Mitteranda in Kohla
Državnika sta položila vence pred pokopališčem nemških vojakov v kraju Consenvoye, ki leži severno od Verduna. Poklonila se bosta tudi pred novim nemško-francoskim napisom pred kostnico v Douaumontu, ki opominja na to, da v kostnici ležijo ostanki okoli 130.000 francoskih in nemških vojakov. Tam bo potekala tudi osrednja slovesnost.

Pot za nadaljnjo nemško-francosko spravo sta leta 1984 z rokovanjem na tem mestu tlakovala že takratni francoski predsednik Francois Mitterand in nemški kancler Helmut Kohl.

300.000 življenj za zmago
Bitka pri Verdunu se je začela 21. februarja 1916. Po začetnih uspehih nemške vojske se je po desetih mesecih končala s francosko zmago. Ta je zahtevala okoli 300.000 smrtnih žrtev, še 400.000 vojakov je bilo ranjenih, za seboj pa je bitka pustila pravo opustošenje.