Dekret dovoljuje ustanavljanje političnih strank poleg stranke Baas, ki z ustavnim statusom "voditelja države in družbe" v Siriji vlada od leta 1963. Al Asadov dekret pomeni, da lahko začne predlog zakona veljati nemudoma brez potrditve v parlamentu, poročanje sirske tiskovne agencije Sana povzema francoska AFP.

Politični pluralizem je ena glavnih zahtev protestnikov, ki na sirskih ulicah od 15. marca skoraj vsak dan zahtevajo reforme v državi. Al Asadov režim se je nanje spravil z nasiljem, ki je doslej terjalo že okoli 1.700 življenj.

Prva obsodba iz New Yorka
Varnostni svet Združenih narodov je sprejel izjavo, v kateri je obsodil kršenje človekovih pravic in uporabo sile proti civilistom v Siriji.

Varnostni svet kljub dolgotrajnim pogajanjem še vedno ni sprejel dogovora o resoluciji, kjer bi obsodili nasilje v Siriji, je pa to storil v neobvezujoči predsedniški izjavi, v kateri je sirske oblasti pozval k spoštovanju človekovih pravic in izpolnjevanju njihovih obveznosti v skladu z mednarodnim pravom in zahteval, da tiste, ki so odgovorni za nasilje, pokličejo na odgovornost.

Članice Varnostnega sveta so v izjavi pozvale k takojšnji ustavitvi nasilja in vsem stranem naročile, naj se vzdržijo vseh povračilnih ukrepov, tudi napadov na državne ustanove. Izjava sirske oblasti poziva tudi k polnemu sodelovanju z visokim komisarjem Združenih narodov za človekove pravice.

Izjavo so podpisale vse članice Varnostnega sveta, tudi Rusija, ki je tradicionalna zaveznica Sirije, ni pa je podpisal Libanon, ki trenutno zaseda enega izmed nestalnih sedežev, ki se je od izjave ogradil in ocenil, da ta ne bo prispelavala h končanju krize v Siriji. Tak manever je bil nazadnje uporabljen pred več desetimi leti.

Nekatere države se otepajo resolucije
Varnostni svet je dogovor o izjavi dosegel po več tednih oz. mesecih težavnih pogajanj. Zahodne članice Varnostnega sveta so se zavzemale za sprejetje resolucije, ki bi jasno obsodila nasilje sirskih oblasti in pozvala k preiskavi nasilja, a so Rusija ter Kitajska, Brazilija, Indija, Južnoafriška republika in Libanon namesto resolucije predlagali sprejetje neobvezujoče predsedniške izjave ter poudarile potrebo po bolj uravnoteženi obsodbi nasilja sil predsednika Bašarja Al Asada na eni in protestnikov na drugi strani.

Nekatere članice Varnostnega sveta se bojijo, da bi lahko resolucija, v kateri bi obsodili nasilje v Siriji, pomenila utemeljitev za vojaško posredovanje proti režimu v Damasku, kot se je to zgodilo v Libiji. Zato so tudi v izjavi članice VS-ja zapisale, da je edina rešitev krize v Siriji skozi politični proces, ter tako izključile morebitno vojaško posredovanje.

Ban Ki Mun pozdravlja izjavo in obsoja nasilje
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je dejal, da je izjava jasno sporočilo mednarodne skupnosti sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu. "Svet je opazoval poslabšanje razmer v Siriji z globoko zaskrbljenostjo. A dogodki zadnjih dni so bili preveč krvavi," je povedal Ban in dodal, da tako ne bo šlo več naprej. "Al Asad in njegove sile ne morejo nadaljevati tako, ne morejo več pobijati svojih ljudi," je še povedal prvi mož svetovne organizacije.

Pokol v Hami se nadaljuje
Povod za vnovično razpravo Varnostnega sveta Svetovne organizacije o Siriji je bila najnovejša ofenziva sirskih varnostnih sil na mesto Hama, kjer je bilo po poročanju aktivistov samo od nedelje dalje ubitih že več kot sto ljudi. Tudi v sredo so varnostne sile mesto najprej obstreljevale, nato pa so z več kot sto tanki vdrle še na osrednji mestni trg, od koder priče in aktivisti poročajo o novem pokolu civilistov.

Protestniki se kljub stopnjevanju nasilja ne vdajo, saj napovedujejo, da se bodo na ulicah večjih mest po vsej državi zbrali po večernih molitvah prav vsak dan svetega muslimanskega meseca ramazana.

Od marca ubitih že več kot 1.700 ljudi
Režim sirskega predsednika Al Asada protestnike, ki zahtevajo politične reforme in spremembe v državi, zatira že od sredine marca. Al Asad je sicer obljubil nekatere politične reforme, nasilje pa je naprtil "oboroženim kriminalnim skupinam", ki naj bi jih podpirale sile iz tujine. Aktivisti poročajo, da je bilo pri tem ubitih že najmanj 1.700 civilistov, a se poročil ne da preveriti, saj so sirske oblasti novinarjem prepovedale vstop v državo.