Sodišče je Assangea sicer obsodilo na 62 mesecev zaporne kazni, kolikor jih je preživel v zaporu v Združenem kraljestvu.
Sporazum o priznanju krivde je novinarju, ki so ga skoraj 14 let preganjali zaradi objave več sto tisoč zaupnih ameriških dokumentov, omogočil, da se iz izgnanstva vrne v rojstno Avstralijo, kamor je že priletel.
52-letni Assange je na ameriško tihomorsko ozemlje Severni Marianski otoki prispel iz Združenega kraljestva, kjer je bil zadnjih pet let zaprt in se je boril proti izročitvi v ZDA. V ponedeljek so nepričakovano sporočili dogovor, s katerim so ZDA privolile, da bodo v zameno za priznanje krivde opustile pregon svetovno znanega aktivista in novinarja.
Assange je tako danes na sodišču v kraju Saipan v zahodnem Pacifiku sprejel obsodbo na pet let in dva meseca zapora, pri čemer se mu je upošteval enak čas, ki ga je preživel v britanskem zaporu.
Med triurnim zaslišanjem je Assange priznal krivdo glede kaznivega dejanja pridobitve in objave zaupnih dokumentov s področja državne varnosti, a je dejal, da je verjel, da je imel pravico to storiti v skladu s prvim amandmajem ameriške ustave.
"Kot novinar sem svoj vir spodbujal, naj zagotovi informacije, ki so veljale za zaupne, z namenom njihove objave," je dejal Assange. "Verjel sem, da je prvi amandma ščitil mojo dejavnost, a sprejemam, da je šlo za kršitev zakona o vohunjenju," je dejal Assange. Gre za zakon o vohunjenju iz leta 1917.
Severni Marianski otoki so bili izbrani, ker Assange naj ne bi želel v celinski del ZDA, hkrati pa je to ozemlje še najbližje Avstraliji. Ameriško pravosodno ministrstvo je nato pojasnilo, da se Assange v ZDA lahko odslej vrne samo z dovoljenjem oblasti.
Stella Assange: Julian mora najprej okrevati
Assangeeva žena Stella je za BBC dejala, da bo njen mož svoboden človek, in se zahvalila podpornikom, ki so se zavzemali za njegovo izpustitev. "Do zadnjih 24 ur nismo bili prepričani, da se je to res zgodilo," je povedala in dodala, da je preprosto navdušena.
Po Assangeevem prihodu v Canberro je Stella Assange na tiskovni konferenci na vprašanje, ali namerava Assange še naprej objavljati zaupne dokumente, odgovorila, da je o tem še prezgodaj za govoriti.
"Poglejte, pravkar je prispel v Avstralijo po tem, ko je bil več kot pet let v strogo varovanem zaporu ... Pa še 72-urni polet. Prezgodaj je," je dejala in poudarila, da si mora njen soprog najprej in predvsem - odpočiti. "Julian mora okrevati - to je prioriteta. Julian bo vedno branil človekove pravice. Vedno bo branil žrtve. To je vedno počel. To je on. Je globoko načelen in ostaja globoko načelen. In ni ga strah," je povedala.
Kot je dejala, danes vsi praznujejo, da je bil Asange izpuščen, a da bi moral biti v resnici pomiloščen, ZDA pa da bi morale primer ovreči. "Ker tega niso storile, je svoboda medijev danes v nevarnem položaju, mediji pa v prav tako ranljivi poziciji kot Julian," je poudarila.
Na vprašanje, kdaj namerava njen soprog stopiti pred medije, pa ni želela odgovoriti.
WikiLeaks je s pomočjo pripadnice ameriške vojske Chelsea Manning leta 2010 objavil množico dokumentov o ameriških vojnah v Iraku in Afganistanu, zaradi česar so ZDA proti njemu sprožile pregon.
Zadnjih pet let je prebil v strogo varovanem zaporu Belmarsh na obrobju Londona, pred tem pa je sedem let preživel v izgnanstvu na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, dokler mu niso odvzeli azila in ga aprila 2019 zaprli.
Avstralski premier zadovoljen
Avstralski premier Anthony Albanese je izrazil veliko zadovoljstvo ob izpustitvi Assangea. Kot je dejal, se pogledi na njegove dejavnosti razlikujejo, a da je neizpodbitno dejstvo, da se je postopek proti njemu vlekel predolgo.
Albanese je novinarjem dejal, da je zelo zadovoljen z razpletom položaja, prepričan pa je tudi, da se z njegovim pogledom strinja velika večina sonarodnjakov.
Assangea sta na poletu z ameriškega ozemlja v zahodnem Pacifiku spremljala avstralska veleposlanika v ZDA in Združenem kraljestvu.
Biden naj bi želel pomiriti leve volivce
Ameriški predsednik Joe Biden ni komentiral aktualnih postopkov. Politični analitiki v ZDA sicer menijo, da je bila odločitev za dogovor z Assangeem pametna politična poteza v smislu pomiritve leve volilne baze, ki se ne strinja s politiko Bidnove vlade glede podpore Izraelu v času napadov na Gazo.
Dogajanja ni komentiral niti njegov izzivalec na novembrskih predsedniških volitvah Donald Trump, ki je v preteklosti dejal, da ima rad platformo WikiLeaks.
Kljub domnevni naklonjenosti Trump Assangeu ni pomagal, saj je Avstralcu do danes grozil dosmrtni zapor v primeru izročitve v ZDA. Nekdanji podpredsednik Mike Pence je medtem na omrežju X zapisal, da je dogovor o priznanju krivde sramota za vse, ki služijo v oboroženih silah ZDA.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje