Guterres je dejal, da se temperatura morja okoli tihooceanskih otokov zvišuje trikrat hitreje kot drugje po svetu. Sekretar ZN-a je v Tongi, kjer poteka forum tihooceanskih otokov, navedel ugotovitve poročila, ki kaže, da je zaradi dviga morske gladine najbolj prizadet jugozahodni Tihi ocean, kjer je v zadnjih 30 letih dvig ponekod več kot dvakrat presegel svetovno povprečje.

"Naraščanje gladine morja povečuje nevarnost pred vse silovitejšimi in pogostejšimi nevihtnimi valovi in obalnimi poplavami," je dejal Guterres in dodal, da poplave preplavljajo obalne skupnosti, uničujejo ribiško industrijo ter kmetijske pridelke ter onesnažujejo sladko vodo. "Vse to resno ogroža pacifiške otoške države," je opozoril.

"Položaj je nor. Višanje gladine morja je kriza, ki jo je v celoti povzročilo človeštvo, kriza, ki bo kmalu dosegla skoraj nepredstavljive razsežnosti, brez rešilnega čolna, ki bi nas popeljal nazaj na varno. Toda če bomo rešili Tihi ocean, bomo rešili tudi sebe," je dejal Guterres.

Podnebne spremembe so glavna tema razprav na enotedenskem srečanju v Tongi, na katerem sodeluje 18 članic Foruma pacifiških otokov.

Dvig gladine za 15 centimetrov

Dvig morske gladine je posledica taljenja kopenskega ledu in segrevanja morske vode, ki se zato širi. "Pacifiški otoki so edinstveno izpostavljeni. To je regija, kjer povprečna nadmorska višina znaša od enega do dveh metrov nad gladino," je dejal Guterres in dodal, da je polovica infrastrukture od morja oddaljena manj kot 500 metrov.

Če se svetovne emisije ne bodo zmanjšale, se lahko na pacifiških otokih do leta 2050 morska gladina dodatno zviša za 15 centimetrov, otoki pa bodo 30 dni na leto v nevarnosti poplavljanja obale, je dejal. Svetovne voditelje je pozval, naj "močno povečajo naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam" v ranljivih državah.

Poročilo, ki ga je v torek objavila Svetovna meteorološka organizacija, navaja, da se temperatura oceanov v jugozahodnem Tihem oceanu povečuje do trikrat hitreje kot drugje po svetu. Od leta 1980 so vročinski valovi dvakrat pogostejši, trajajo dlje ter so intenzivnejši. V poročilu je še navedeno, da je lani v jugozahodnem Tihem oceanu 34 "hidrometeoroloških nevarnih dogodkov", večinoma povezanih z nevihtami ali poplavami, terjalo več kot 200 smrtnih žrtev in prizadelo več kot 25 milijonov ljudi.

Na lanskem podnebnem vrhu ZN-a je bil po večletnem lobiranju odobren sklad za pomoč revnim državam pri obvladovanju podnebnih nesreč, vendar še vedno ostaja izziv, kako v sklad pritegniti znatnejše prispevke bogatejših držav.

"Razvite države morajo izpolniti svoje finančne zaveze, vključno z zavezo, da bodo do leta 2025 podvojile financiranje na vsaj 40 milijard dolarjev letno," je dejal Guterres.