Francija in Mongolija sta diplomatske vezi vzpostavili leta 1965, vendar je Macron šele prvi francoski predsednik, ki je obiskal ogromno deželo s 3,3 milijona prebivalcev. Mongolski predsednik Uhnaagiin Hurelsuh je francoskega predsednika sprejel z veliko slovesnostjo, poroča Euronews.

Pariz skuša v zadnjem času izboljšati odnose s sosedami Rusije. Macron je pred kratkim gostil tudi predsednika Uzbekistana in Kazahstana. Francoska diplomacija želi s krepitvijo odnosov "zrahljati omejitve ruskim sosedam in jim dati možnost izbire".

Glavni motiv za Macronov obisk je sicer pridobivanje urana. Francija se želi odreči uvozu iz Rusije in ga že nadomešča z uranom iz Kazahstana, Nigra in Avstralije. Naslednja na seznamu teh držav bo očitno Mongolija, kjer francosko podjetje že od leta 1997 sodeluje pri rudarjenju urana v puščavi Gobi, vendar je bil dozdajšnji uvoz v Francijo zanemarljiv.

Gospodarstvo Mongolije sicer sloni na izvozu naravnih surovin, poleg urana tudi bakra, premoga, zlata, volframa, kositra in kamnin, pri čemer več kot 80 odstotkov vseh surovin uvozi Kitajska.

Razvoj dveh rudnikov urana v Gobiju

Macron in Hurelsuh sta v Ulan Batorju podpisala dogovor za pospeševanje razvoja dveh rudnikov urana – Dulaan Uul in Zoovch Ovoo – s skupno kapaciteto 64.000 ton. Francija v jedrskih elektrarnah letno porabi približno 7000 ton urana, s čimer zadosti 40 odstotkom svojih potreb po energiji.

Mongolska rudnika naj bi obratovala prihodnjih 30 let in ustvarila delovna mesta za 800 lokalnih delavcev.

Kljub temu v Mongoliji nad rudnikom niso navdušeni, je za Euronews povedala mongolska pravnica Hishig-Erdene Gonchig. Mongolci po njenih besedah spoštujejo "sveto mater Zemljo" in nasprotujejo podobnim projektom industrijskih velikanov, kot je bilo tudi v primeru odprtja rudnika bakra korporacije Rio Tinto marca letos.

Škodljivi vplivi rudarjenja urana na zdravje?

Skupina tamkajšnjih prebivalcev je s pomočjo francoskih aktivistov tudi vložila tožbo proti podjetju Orano oziroma mongolski podružnici Badrakh Energy zaradi škodljivih vplivov rudarjenja urana na zdravje, med drugim povzročanje raka in spontanih splavov ter deformacije pri živini. Orano vztraja, da je njihova ekstrakcijska metoda varna za ljudi in okolje.

Francoska mreža protijedrskih organizacij Sortir du nucleaire sicer trdi, da tovrstna metoda ekstrakcije v tla vbrizga "več sto ton žveplove kisline za pridobivanje ene tone urana", kar bi lahko onesnažilo pitno vodo v vodnjakih te puščavske regije. Dodajajo, da so pilotni projekti pokazali na slabo kakovost vode, kar pa Orano zavrača in trdi, da je opravil potrebne neodvisne študije.

Korupcija v mongolskem energetskem sektorju

Mongolski energetski sektor je po poročanju Euronewsa ob tem podvržen korupciji. Decembra lani je denimo več tisoč ljudi protestiralo proti več poslancem in direktorjem podjetij, ki so sodelovali pri prilaščanju milijona ton premoga v zadnjih devetih letih.

Leta 2018 so francoski uradniki zaradi suma "podkupovanja tujega javnega uradnika" preiskovali tudi podjetje Orano, korupcije pa so osumili tudi podjetje Eurotradia International, ki je sodelovalo pri odobritvah rudarjenja v puščavi Gobi. Orano je medtem po lastnih trditvah prekinil pogodbe z Eurotradio.