Nemški dnevnik je odkritja v Barbarinem rovu obravnaval v okviru drugih povojnih grobišč v Sloveniji in dogajanja v naši državi po drugi svetovni vojni. V članku piše, da so storilc naredili vse, da bi njihov zločin v Hudi Jami pri Laškem ostal skrivnost; pri brisanju sledi so bili tako prizadevni, kot da bi gradili odlagališče jedrskih odpadkov.

Pri odpiranju rova je tehnična ekipa pod vodstvom rudarskega inženirja Mehedalija Alića naletela na prizor, na katerega niso bili pripravljeni. Hermetično zatesnjen rov je sledi oziroma trupla ohranil bolje od katerega koli grobišča. Po pisanju nemškega časopisa gre pri rovu Barbara za "neke vrste Pompeje totalitarnih grozot", ki so posledica načrtovanega zločina.

Med žrtvami le moški
Med žrtvami so bili samo moški, žensk in otrok pa v nasprotju z nekaterimi domnevami preiskovalci niso našli. V rovu in obeh njegovih jaških bi lahko bilo po ocenah Jožeta Dežmana skupaj več kot 4.000 trupel.

V Sloveniji odkritih 590 grobišč
Kot še piše Frankfurter Allgemeine Zeitung, rov pri Hudi Jami ni edino množično grobišče v Sloveniji. Dežmanova komisija za prikrita grobišča, ki jo je ustanovila prejšnja vlada Janeza Janše, je do zdaj na slovenskem ozemlju registrirala 590 grobišč, od katerih se jih največ nahaja v Teznem pri Mariboru. Tam naj bi po ocenah ležalo 15.000 hrvaških, srbskih, črnogorskih in nemških vojakov ter "razrednih sovražnikov."

Kot še piše avtor članka Karl-Peter Schwartz, so komunistični zločini v spominu na 20. stoletje komajda prisotni. Zaradi zanikanja komunističnih zločinov vas tudi ne more doleteti kazen, tako kot tudi ne zaradi širjenja komunistične ideologije, celo ne v državah, ki so zaradi tega terorja najbolj trpele.

A. P.