Papež Benedikt XVI. si želi, da bi vsak naslednji papež užival kar najširšo podporo. Foto: EPA
Papež Benedikt XVI. si želi, da bi vsak naslednji papež užival kar najširšo podporo. Foto: EPA
Jean-Luis Tauran in papež Janez Pavel II.
Tauran je bil eden bližjih sodelavcev Janeza Pavla II. Foto: EPA

Preden se bo iz Sikstinske kapele pokadil dim, si bo moral vsak bodoči papež zagotoviti podporo dveh tretjin kardinalov v konklavu. Tako je papež Benedikt z dokumentom "motu propio", posebnim papeškim dekretom, razveljavil spremembe, ki jih je vpeljal njegov predhodnik papež Janez Pavel II., in sicer možnost izvolitve papeža z absolutno večino, če nobeden od kardinalov po več dneh glasovanja ni dobil dvotretjinske večine.

Z novim dokumentom papež tako vrača uporabo tradicionalnega procesa za izvolitev novega papeža, tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi pa je povedal, da si Benedikt XVI. tako prizadeva, da bi novo izvoljeni papež užival kar najširšo podporo.

Benedikt XVI., ki je bil na mesto papeža izvoljen 19. aprila 2005 po smrti svojega predhodnika Janeza Pavla II., je bil eden najhitreje izvoljenih papežev v sodobni zgodovini. Kardinali so ga namreč potrdili že po štirih krogih.

Ponovno vzpostavljen medverski dialog
Papež Benedikt XVI. je ponovno obudil tudi svet za medverski dialog, ki ga je ukinil februarja lani. Na mesto vodje omenjenega sveta je imenoval nekdanjega zunanjega ministra Svetega Sedeža Jeana-Luisa Taurana, njegova odločitev pa je posledica težav, ki jih imata papež in Sveti sedež zadnje čase v komunikaciji z muslimanskim svetom.

Tauran je bil 13 let, še v času papeža Janeza Pavla II. na čelu diplomatske službe Svetega sedeža, del svojega življenja pa je preživel v Libanonu. Tako zelo dobro pozna muslimanski svet, s katerim ima Vatikan kar nekaj neporavnanih računov in bo eden Tauranovih najbolj zahtevnih sogovornikov.