Medtem ko so mestna središča v Indiji v zadnjih letih doživela hiter razvoj, je na milijone kmetov pozabljenih od sveta in životari iz dneva v dan. Stopnja revščine je primerljiva celo z najrevnejšimi državami podsaharske Afrike. Nekateri kmetje v zahodni zvezni državi Maharaštra so celo tako revni, da so prisiljeni v boju za preživetje jesti podgane, na severu države pa zato, da bi se izkopali iz hudih dolgov, prodajajo kar svoje žene.

Ker poti in izhoda iz hudih gmotnih težav ne vidijo, si vsako leto življenje vzame neverjetnih 17.000 kmetov, pravijo podatki ministrstva za notranje zadeve. Lani je v pokrajini Vidarba, ki leži v osrednjem delu države, prvič po štirih letih število samomorov padlo pod tisoč. "A to je še vedno tisoč nepotrebnih smrti," opozarja zdravnik Raješ Parik. "Kje drugje po svetu bi še lahko prebrali novico z naslovom 'Letos smo imeli manj kot tisoč ljudi, ki so se ubili'? To je neverjetno."

Vraže niso naklonjene vdovam
S samomorom moški v še bolj brezupen položaj spravijo svoje žene, ki ne postanejo le vdove in s tem tudi družbeno zaznamovane, ampak jim pogosto vzamejo tudi še tisto malo zemlje, kar so jo imele, ker pa niso izobražene, ne poznajo niti svojih pravic. V velikih delih Indije sicer ženska po poroki postane trajni član moževe družine, a če njihov sin naredi samomor, jo njegovi starši začnejo dojemati kot breme, nekateri pa so tudi vraževerni in zato prepričani, da vdovstvo vsej rodbini prinaša nesrečo.

Bogati so še bogatejši, revni pa ...?
Tako grozljiv položaj indijskih kmetov - preračunano si jih vsak dan življenje vzame kar 46 -, nevladni predstavniki označujejo kar z besedama "biotehniški genocid", saj je v ozadju njihove brezupne revščine brezkopromisni boj svetovnih družb. Tem, predvsem ameriškima Monsantu in Cargillu ter švicarski Syngenti, je sekira padla v med leta 1997, ko je Svetovna banka predlagala Indiji, naj odpre svoj trg za njihova semena, ki so obljubljala ogromne donose, a so bila nekatera tudi genetsko spremenjena.

Kmetje so jim verjeli, zato so se začeli zadolževati, da bi lahko kupili omenjene pesticide in seme, ki pa jih je nato pustilo na cedilu. Iz leta v leto so morali kupovati več semen in se posledično tudi vse bolj zadolževati, semena pa niso bila odporna niti proti podnebnim spremembam.