Sodišče je pristalo na izpustitev pred iztekom kazni, zato bo Blaškić na prostosti že 2. avgusta, po 8 letih in štirih mesecih zapora.

43-letnega Blaškića so leta 2000 obsodili na 45 let zapora, zaradi zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov in kršitve ženevske konvencije med vojno v BiH-u.

Blaškič je bil med vojno poveljnik hrvaških enot v BiH-u, najhujši zločin, za katerega so ga obsodili, pa je bil pokol Muslimanov aprila leta 1993 v vasi Ahmići.

Pritožba na obsodbo
Blaškićevi odvetniki so se na kazen pritožili in predstavili nove dokaze, saj pred tem niso bili seznanjeni s pomembnimi dokazi, sojenje pa je imelo tudi več pomanjkljivosti.

Nove dokaze so odvetniki odkrili v arhivih Hrvaškega obrambnega sveta (HVO), ki so bili pred letom 2000 nedostopni, po zamenjavi oblasti na Hrvaškem pa so dovolili vpogled. Odvetniki so v pritožbi na obsodbo zahtevali, da Blaškića izpustijo ali pa da mu znižajo kazen.

Znižanje kazni
Tako je sodišče umaknilo večino točk obtožnice, med drugim tudi obsodbo zaradi uporabe človeških ščitov in zapornikov pri varovanju vojaških objektov.

Sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je Blaškić predal sam aprila leta 1996, proces proti njemu pa se je začel junija 1997.

Ogorčenje v Bosni
Svojci žrtev poboja v Ahmićih so z ogorčenjem sprejeli odločitev sodišča. "To nima nobenega smisla. Enostavno ne moremo verjeti, da se kaj takega lahko zgodi, je dejal Sulejman Pezer, ki so mu hrvaški vojaki pobili 19 članov družine.

Hrvaška vlada pa je bila z odločitvijo zelo zadovoljna. Premier Ivo Sanader je dejal, da ima poleg Blaškića in njegove družine razlog za veselje vsa Hrvaška. Dodal je, da je odločitev sodnega senata tudi dokaz, da se tudi v Haagu lahko pokaže resnica o domovinski vojni na Hrvašem in v BiH-u.