Izrael je prejšnjo nedeljo, le nekaj ur po padcu vlade nekdanjega sirskega predsednika Bašarja Al Asada in po tem, ko je oblast prevzelo več uporniških skupin pod vodstvom islamistov, z vojsko vstopil v tamponsko območje, ki ločuje izraelske in sirske položaje, in s tem prekršil dogovor o premirju iz leta 1974.

Kopenski invaziji so sledili obsežni celotedenski napadi, s katerimi Izrael uničuje ostanke opreme poražene sirske vojske po celotni državi.

Vodja sunitske skupine Hajat Tahrir al Šam (HTS) Al Šara, znan tudi kot Abu Mohamed Al Džolani, je v soboto opozoril, da izraelska dejanja lahko privedejo do nove zaostritve razmer v regiji. Prek omrežja Telegram je sporočil, da Sirija po letih vojne ni pripravljena na vstop v nove konflikte.

Izrael je po navedbah nevladne organizacije Sirski observatorij za človekove pravice nato v soboto zvečer v petih urah izvedel 61 novih napadov na sirskem ozemlju.

Izraelska vojska je tako v tem tednu izvedla več sto raketnih napadov na Sirijo, njene enote pa so trenutno okoli 40 kilometrov od Damaska. Novo zasedeno območje na skrajnem jugozahodu države, ki ga sicer nadzorujejo sile ZN-a, razmejuje Sirijo z njenimi ozemlji na Golanskem višavju, ki jih Izrael zaseda od vojne leta 1967. Večino Golanskega višavja si je Izrael tudi enostransko priključil.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v četrtek zagotovil, da je namestitev izraelskih sil, ki jo odkrito kritizirajo Združeni narodi, zgolj začasna.

Več arabskih držav, med njimi Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Jordanija, je obsodilo izraelsko zavzetje varovalnega območja na Golanskem višavju.

"Izraelski argumenti so šibki in ne opravičujejo več nedavnih kršitev. Izraelci so v Siriji očitno prestopili meje sodelovanja, kar predstavlja grožnjo za zaostrovanje v regiji," je dejal Al Šara v intervjuju, objavljenem na spletni strani proopozicijske Sirske televizije. "Sirija je po letih spopadov utrujena od vojne, zato si ne želi novih spopadov. Na tej stopnji sta prednostni nalogi obnova in stabilnost, ne pa vpletanje v spore, ki bi lahko privedli do nadaljnjega uničenja," je še dejal Al Šara.

Sorodna novica Ukrajina bo Siriji dobavljala žito. Rusija se umika s položajev v Siriji, vendar je še ne zapušča.

Dodal je še, da so diplomatske rešitve edini način za zagotovitev varnosti in stabilnosti ter da si ne želijo "preračunanih vojaških avantur".

O Rusiji, ki je s svojim vojaškim posredovanjem pred skoraj desetletjem pomagala prevesiti tehtnico v korist Asada in mu je na začetku tega tedna tudi podelila azil, je Al Šara dejal, da morajo njeni odnosi s Sirijo služiti skupnim interesom.

"Sedanje obdobje zahteva skrbno upravljanje mednarodnih odnosov," je dodal.

Sirske oblasti ponovno odpirajo šole

Sirski uradniki so sporočili, da so se v nedeljo, ki je v večini arabskih držav prvi delovni dan tedna, po vsej državi odprle šole. Nekateri starši zaradi negotovosti razmer kljub temu niso poslali otrok k pouku.

Teden dni po padcu Asadove vlade, ki sta jo podpirala Iran in Rusija, Sirija začenja obnovo, njene sosede in druge tuje sile pa še vedno oblikujejo novo stališče do te države. Oblast v državi ima dejansko skupina HTS, ki je bila v preteklosti povezana z Al Kaido in jo številne države uvrščajo na seznam terorističnih organizacij. Je tudi pod sankcijami Združenih narodov.

Večina prebivalcev Sirije, ki je še vedno pod mednarodnimi sankcijami, živi v revščini, na milijone Sircev pa je še vedno v taboriščih zunaj Sirije.

Odposlanec ZN-a za Sirijo Geir Pedersen je v nedeljo dejal, da upa na hitro odpravo sankcij, s čimer bi olajšali gospodarsko okrevanje.

"Upamo, da bodo sankcije hitro odpravljene, da se bomo lahko zares zbrali za obnovo Sirije," je dejal Pedersen ob prihodu v Damask, kjer se je srečal s sirsko prehodno vlado in drugimi uradniki.

V soboto so se v Jordaniji sestali vodilni diplomati ZDA, Turčije, Evropske unije in arabskih držav, ki so se strinjali, da mora nova vlada v Siriji spoštovati pravice manjšin, je povedal ameriški državni sekretar Antony Blinken.