Truplo papeža Frančiška v Hiši svete Marte. Foto: Reuters
Truplo papeža Frančiška v Hiši svete Marte. Foto: Reuters

Papeževe posmrtne ostanke so v ponedeljek zvečer položili v krsto v kapeli njegove rezidence v Hiši svete Marte. V sredo jih bodo prenesli v baziliko sv. Petra, kjer se bodo lahko verniki poslovili od pokojnega papeža.

Pogrebno bogoslužje bo pred baziliko svetega Petra vodil kardinal Giovanni Battista Re. Papeža bodo nato v skladu z njegovimi željami pokopali v rimski baziliki Marije Velike.

Obred prenosa se bo začel ob 9. uri zjutraj, vodil pa ga bo kardinal komornik Kevin Farrell. Sprevod bo po kratki molitvi krenil prek Trga svete Marte na Trg svetega Petra in skozi osrednji vhod vstopil v baziliko svetega Petra.

Vatikan je podrobnosti o pogrebu sporočil po prvi kongregaciji kardinalov po smrti Frančiška, na kateri so se zjutraj zbrali v Vatikanu.

Kardinal Mauro Gambetti vodi mašo v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Foto: Reuters
Kardinal Mauro Gambetti vodi mašo v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Foto: Reuters

Razglasili vsebino papeževe oporoke

Po smrti papeža Katoliška cerkev ostane brez vodstva, tekoče posle pa prevzame zbor kardinalov, ki ureja pripravo žalnih slovesnosti in papeževega pogreba ter organizacijo volitev novega papeža.

V ponedeljek zvečer je bila na Trgu sv. Pavla prva javna molitev za pokojnega 88-letnega papeža Frančiška. Molitev rožnega venca je vodil italijanski kardinal Mauro Gambetti.

V ponedeljek zvečer je potekal tudi obred, na katerem je kardinal komornik Kevin Farrell uradno potrdil papeževo smrt. Prav tako so sporočili, da je papež umrl zaradi možganske kapi, poročilo pa omenja tudi številne papeževe zdravstvene težave, kot so pljučnica, visok krvni tlak in sladkorna bolezen tipa 2.

V Vatikanu so sporočili tudi vsebino papeževe oporoke. Frančišek je v njej znova potrdil, da želi biti pokopan v rimski baziliki Marije Velike, in sicer na preprost način, njegovo zadnje počivališče pa naj nosi le latinski zapis njegovega papeškega imena: Franciscus.

Maša v spomin na papeža Frančiška v baziliki Naše Gospe iz Guadalupe v Ciudadu de Mexicu v Mehiki. Foto: Reuters
Maša v spomin na papeža Frančiška v baziliki Naše Gospe iz Guadalupe v Ciudadu de Mexicu v Mehiki. Foto: Reuters

Zadnje počivališče več papežev

Bazilika Marije Velike je ena od štirih papeških bazilik v Rimu. Cerkev, ki je od Vatikana oddaljena nekaj več kot štiri kilometre, je bila Frančišku ljuba zaradi njegove pobožnosti do Device Marije. V cerkvi je molil pred in po vsakem svojem potovanju, tam je opravil tudi prvo jutranjo molitev po imenovanju za 266. papeža Katoliške cerkve.

Bazilika, ki je v italijanščini znana kot Santa Maria Maggiore, je bila zgrajena leta 432, dve leti pozneje jo je Devici Mariji posvetil papež Sikst III. Je edina bazilika v Rimu, ki je ohranila prvotno zgodnjekrščansko strukturo, čeprav je bila pozneje velikokrat dopolnjena.

V baziliki je pokopanih sedem papežev in več verskih osebnosti. V njem je pokopan tudi baročni kipar in arhitekt Gian Lorenzo Bernini.

Zadnji papež, ki je bil pokopan zunaj Vatikana, je bil Leon XIII., ki je umrl leta 1903.

Kongregacija kardinalov bo določila datum papeževega pogreba