"Danes sem vložila veto na ruski zakon. Ta zakon je ruski v svojem bistvu in duhu," je zatrdila proevropsko usmerjena predsednica. "To je v nasprotju z našo ustavo in vsemi evropskimi standardi, zato predstavlja oviro na naši evropski poti," je še poudarila in dodala, da je zakon, ki ga je v torek sprejel gruzijski parlament, treba razveljaviti.

Vladajoča stranka Gruzijske sanje je sicer že večkrat dala jasno vedeti, da ima dovolj glasov za preglasovanje predsedničinega veta, za katerega se pričakuje, da ga bodo poslanci preklicali. V torek so poslanci predlog zakona sprejeli s 84 glasovi za in 30 proti.

V skladu z zakonom, ki se zgleduje po ruski zakonodaji, se morajo nevladne organizacije, ki prejemajo 20 ali več odstotkov prihodkov iz tujine, registrirati kot delujoče pod tujim vplivom.

Bruselj in Washington opozarjata Tbilisi

Zaradi zakona v kavkaški državi od začetka aprila potekajo množični protivladni protesti. Protestniki, med katerimi prevladujejo mladi, so prepričani, da je zakon sredstvo politične represije in v nasprotju z dolgoletnim ciljem Gruzije, da se pridruži EU-ju.

Vlada v Tbilisiju po drugi strani trdi, da želi z zakonom zagotoviti večjo preglednost pri financiranju nevladnih organizacij iz tujine. Zagotavlja, da zakon ne predvideva kazenske odgovornosti, temveč le globe v primeru, ko organizacija ne želi razkriti izvora sredstev.

Evropska unija in zveza Nato sta posvarili Gruzijo, da se s sprejetjem zakona o tujem vplivu oddaljuje od njiju. Nato je zakon označil za korak v napačno smer, visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell pa je Tbilisi pozval, naj ga umakne.