"Upam, da si bodo premislili. Z mednarodno skupnostjo trdo delamo, da bi to omogočili. Zelo si prizadevam in pripravljam prav vse, da bodo volitve že to jesen," je poudaril kosovski premier ob robu Blejskega strateškega foruma, katerega gost je bil prejšnji teden.

O oblikovanju Zveze srbskih občin in prvem bruseljskem sporazumu, ki ima 15 točk, pa je Kurti dejal: "Ena od točk celo pravi, da Srbija ne sme obstruirati kosovske poti v evropske integracije. Ampak srbski predsednik je 10. decembra lani petim državam Evropske unije, ki niso priznale Kosova, poslal pisma, naj tega ne storijo, s čimer je kršil svoj najdražji bruseljski dogovor."

Razmere na severu Kosova, kjer po večini živijo Srbi, ostajajo napete. V štirih tamkajšnjih občinah so maja zaradi srbskega bojkota lokalnih volitev, ker tudi desetletje po prvem bruseljskem dogovoru Beograda in Prištine še vedno ni Zveze srbskih občin, dobili albanske župane.

Sledili so protesti in izgredi, v katerih je bilo ranjenih tudi 30 pripadnikov Kforja. Mednarodna skupnost, na čelu z ZDA in Evropsko unijo, je od kosovskega premierja Kurtija zahtevala, da iz srbskih mest na severu takoj umakne župane in posebne policijske enote Rosu, ki so, ko je bil še politični aktivist, obračunale tudi z njim in njegovim gibanjem Samoodločba. Razpis novih volitev je nujen, so sporočili iz centrov moči. Ker Kurti ni ubogal, je Kosovo ostalo brez 500 milijonov evropskih sredstev. Gre za začasen in krivičen ukrep, pravi Kurti.

Kot kaže, se bodo zadeve le začele razpletati, visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell je namreč na srečanju zunanjih ministrov Unije napovedal, da bo nov sestanek na vrhu med Kurtijem in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem 14. septembra. Španija, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije, pa bo novembra gostila tudi vrh o Zahodnem Balkanu, na katerem bodo govorili o širitvi, ki jo je za leto 2030 napovedal Charles Michel.

Več pa v spodnjem pogovoru.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je za nov krog širitve Evropske unije dal časovnico – in sicer leto 2030, ko morajo biti na širitev pripravljene tako kandidatke kot države članice. Kaj to pomeni za Kosovo?
To je zelo obetavno. In pri nas bo to povečalo optimizem, da bo prišlo do evropske integracije. Ogromna večina Kosovcev namreč želi, da Kosovo postane članica Unije. Decembra lani sem javno, uradno, osebno oddal prošnjo za članstvo v Uniji v Pragi, saj je takrat Češka predsedovala Svetu Evropske unije. Želimo si več evropske podpore, finančne in tudi siceršnje, pa tudi jasno časovnico, kdaj se bomo združili z Unijo. Ne le zaradi koristi, ampak tudi zaradi tega, da bi kaj prispevali.

Mednarodna skupnost in Evropska unija pričakujeta, da boste normalizirali odnose s Srbijo. Niso zadovoljni, da ste na severu Kosova, kjer po večini živijo Srbi, nastavili albanske župane oziroma ob bojkotu volitev dovolili njihovo izvolitev. Nove volitve pričakujejo takoj, vi pa ste predlagali, da naj župane razrešijo s peticijo.
72. člen zakona o lokalnih oblasteh na Kosovu določa, da lahko prebivalci občin odpokličejo župana s peticijo – da najprej zberejo 20 odstotkov podpisov volilnega telesa. Gre torej za listo ljudi, ki želijo drugega župana, torej odpoklic. Nato se mora od teh za predčasne volitve izreči 50 odstotkov plus en človek. Tega si torej želim. Ker štirje albanski župani na severu imajo popolno legitimnost, prejšnji pa nobene. Zato potrebujemo nove predčasne volitve. Ti župani niso bili vsiljeni, ti župani so tukaj, ker je Srbska lista (ki jo podpira Beograd, op. a.) volitve bojkotirala. Najprej so zapustili institucije, potem pa so zavrnili udeležbo na volitvah za župane. Upam, da so si premislili. Z mednarodno skupnostjo trdo delamo, da bi to omogočili.

Zelo pomembno je, da imamo oboje: vladavino prava, brez nasilnih skrajnežev, in varnost ter mir na drugi strani. Mislim, da zaradi neudeležbe kosovski Srbi trpijo. Kosovski Srbi, ki živijo južno od rekel Ibar, so dobro splošno integrirani in imajo od tega koristi, Srbi na severu Kosova pa ne živijo tako dobro, saj niso integrirani. Torej, tisti Srbi, ki so vključeni, živijo bolje. Beograd pa seveda dela vse, da bi preprečil integracijo Srbov na severu. To nasilje Beograda se mora končati, pri tem pa potrebujemo pomoč mednarodne skupnosti, še posebej Evropske unije.

Kritiki vam očitajo, da bo Kosovo zaradi vaše trde politike do severa Kosova izgubilo kar 500 milijonov evrov iz evropskih skladov IPA. Kaj pravite na to?
Trenutno zaradi razmer na severu Kosova veljajo nekatere sankcije oziroma ukrepi Evropske unije proti naši demokratični državi. In to čeprav za te razmere nismo odgovorni mi. Celo nasprotno, tam se borimo proti nasilnim skrajnežem, ki so napadali vojake Kforja, kosovske policiste in novinarje. Res je, da zaradi teh sankcij trpimo. Predvsem naša poslovna skupnost, a tudi državne službe. Na primer, stabilizacijsko-asociacijski sporazum je zato zamrznjen, čeprav smo ga v 69 odstotkih izpolnili. Ogrožena so tudi posojila in donacije ter financiranje iz skladov Evropske unije. Vse to je bilo prekinjeno. Zato bi bila odprava teh ukrepov proti Kosovu res dobrodošla in prava odločitev Evropske unije.

Kdaj lahko torej pričakujemo predčasne lokalne volitve na severu Kosova?
Zelo si prizadevam in pripravljam prav vse, da bodo že to jesen.

Na Bledu ste bili na skupni večerji s srbsko premierko Ano Brnabić. Sta se o tem pogovorila?
Vsi smo se pogovarjali, ni pa bilo priložnosti, da bi se pogovarjala posebej, saj je bila skupna večerja. Po zaslugi premierja Roberta Goloba, ki nas je gostil na tem lepem posestvu na Bledu, skupaj s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, smo se pogovarjali o prihodnosti regije, kako normalizirati odnose. Sam sem poudaril, da lahko odnose normaliziramo le z de jure in de facto priznanjem drug drugega. Zato, ker kot veste, na Zahodnem Balkanu imamo včasih de jure priznanje brez dejanskega priznanja, včasih pa de facto priznanje brez pravnega. Potrebujemo pa oboje, to mora veljati za vse države. Po celi regiji morajo biti tudi zaščitene pravice manjšin, sočasno pa jasna simetrija in balans med njimi. Tako bi izpolnili vse zahteve na poti v Evropsko unijo, ki je, kot verjamemo, družina, ki ji pripadamo.

Kdaj lahko potem pričakujemo Zvezo srbskih občin, za katero si prizadeva Beograd in do česar bi moralo v skladu z bruseljskim dogovorom priti že pred desetimi leti?
Obstajata dva sporazuma o Zvezi srbskih občin, eden iz leta 2013 in drugi iz leta 2015. To sta zgolj dva od 39 sporazumov, ki so jih moji predhodniki na premierskem položaju sklenili v Bruslju. In, 10. člen sporazuma, ki sem ga jaz v Bruslju sklenil s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem 27. februarja, predvideva implementacijo delov, ki so veljavni in obvezni. Ta osnovni dogovor moramo implementirati v popolnosti in brezpogojno, saj so v tej pogodbi naslovljena vsa odprta vprašanja.

Dogovor iz leta 2015 namreč ni prestal ustavnosti, o kateri je odločalo kosovsko Ustavno sodišče. Ustvarili so namreč zvezo z izvršnimi pooblastili, ki so jih vključili delno iz zakona o vladi in delno iz zakona o občinah. In tako so prekršili kar 23 členov kosovske ustave. Kar pa se tiče bruseljskega dogovora iz leta 2013, ki ima 15 točk; prvih šest točk je povezanih z oblikovanjem Zveze srbskih občin, večina drugih pa z integracijo Srbov v kosovske institucije, do česar na severu Kosova ni prišlo. Ena od točk pa celo pravi, da Srbija ne sme obstruirati kosovske poti v evropske integracije. Ampak srbski predsednik je 10. decembra lani petim državam Evropske unije, ki niso priznale Kosova, poslal pisma, naj tega ne storijo, s čimer je kršil svoj najdražji bruseljski dogovor.

Zadeve so torej zelo kompleksne, jaz pa pravim: implementirajmo dogovor, ki sva ga sklenila midva. Nimam se le za premirja Albancev, ampak vseh prebivalcev Kosova. Res je, da na Kosovu živi 93 odstotkov Albancev, ampak tudi štiri odstotke Srbov. Trije odstotki pa so iz drugih manjšin – Romi, Bošnjaki, Aškali, Egipčani, Gorani in Turki. In Srbi imajo, recimo, na Kosovu v parlamentu rezerviranih deset poslanskih mest, če sploh ne glasujejo, jih mora biti v 120-članski skupščini deset. Tudi v vladi mora biti vsaj en srbski minister. Jaz sem vzel Nenada Rašića, s katerim res dobro sodelujem, ga pa zaradi tega sovražijo v Beogradu.

Tudi v lokalnih skupščinah na Kosovu je 17 odstotkov Srbov. Srbski jezik je na Kosovu uradni jezik na vseh ravneh administracije, po celotnem Kosovu. Zato, verjemite, res se zelo trudimo, delamo najbolje, kot znamo, ampak ni lahko, saj se uradni Beograd ni nikoli v resnici oddaljil od politike Slobodana Miloševića iz preteklosti, niti od Vladimirja Putina v sedanjosti. Kot primer, podpora Evropski uniji je na Kosovu 94-odstotna, v Srbiji je 35-odstotna. Ni lahko, ampak menim, da bi nam z jasno perspektivo vstopa v Evropsko unijo lahko uspel veliki dogovor, da bi zmanjšali napetosti in normalizirali odnose.

Kako pa gledate na ukrajinsko odločitev, da Kosova ne bo priznala pred koncem vojne na svojih tleh?
Mislim, da gre za napačno interpretacijo glede tolmačenja. Nikakršne podobnosti ni med Ukrajino in Srbijo, je pa veliko podobnosti med Ukrajino in Kosovom. In mi podpiramo Ukrajino od samega začetka. Takoj smo se priključili ameriškim, evropskim in britanskim sankcijam proti Ruski federaciji. Sočasno pa tudi dajemo zatočišče ducatu ukrajinskih novinarjev, ki so zdaj postali prebivalci našega glavnega mesta Prištine, in od tam poročajo o razmerah v Ukrajini. Ukrajini želimo pomagati. Menimo, da je narodnoosvobodilni boj ukrajinskih prebivalcev v resnici obramba celotne Evrope. Njene demokracije, svobode, neodvisnosti in suverenosti ter ozemeljske celovitosti. Hkrati pa bo pretresel stoletje, v katerem živimo. Kakor koli, kdaj nas bodo priznali, je odvisno od Kijeva. Čim prej tem bolje, za oboje.

Kje vidite Kosovo čez desetletje?
Naslednje desetletje bomo trdo delali, da bi postali članica Nata in Evropske unije. Seveda ni vse odvisno od nas, a kljub temu lahko sami veliko prispevamo. Imamo impresiven demokratični in gospodarski napredek, v zadnjih dveh letih so se izvoz in neposredne tuje naložbe podvojile. Med zahodnobalkansko šesterico smo najboljši po vladavini prava, boju proti korupciji in svobodi medijev. Pa tudi po političnih svoboščinah in državljanskih pravicah. Doživeli smo tudi pravi ekonomski bum, saj je bila povprečna gospodarska rast v zadnjih dveh letih kar 7,35-odstotna. V prvem četrtletju tega leta pa smo imeli 3,9-odstotno rast. Tudi inflacija je od januarja do junija padla s skoraj 12 odstotkov na manj kot tri.

Zato smo optimistični, da se bo demokratski in gospodarski napredek nadaljeval, to pa nam bo omogočilo, da se bomo priključili tema zelo pomembnima demokratičnima oziroma varnostnima povezavama, Evropski uniji in Natu. Prvi mejnik mora seveda biti vstop v Natovo Partnerstvo za mir. V ta namen sem povečal proračunske izdatke, posebej na štirih področjih. In sicer za zdravstvo, izobraževanje, kmetijstvo in obrambo. In tako kot pri vstopu v Evropsko unijo želimo tudi ob vstopu v Nato kaj prispevati, ne imeti zgolj koristi.