Pogovore, ki so se končali okoli 22.30, sta vodila visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell in posebni odposlanec EU-ja za dialog med Beogradom in Prištino Miroslav Lajčak. Podrobnosti še niso znane.

"Optimističen sem, a previden. Po najboljših močeh se bomo trudili za Republiko Kosovo, za ustavo, suverenost, ozemeljsko celovitost in koristi kosovskih državljanov, ne glede na to, katere narodnosti so," je dejal Kurti pred srečanjem. Dodal je, da je prišel v dobri veri in z upanjem na končni dogovor o normalizaciji.

Odposlanec ZDA za Zahodni Balkan Gabriel Escobar, ki se prav tako udeležuje srečanja v Ohridu, je medtem posvaril, da končnega dogovora morda še ne bo, a da pričakuje "velik napredek".

Februarja dosegli načelno strinjanje

Vučić in Kurti sta se v okviru dialoga nazadnje srečala v Bruslju konec februarja. Takrat sta se strinjala z vsebino sporazuma o poti k normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom, ki ga je pripravil EU, podprle pa tudi ZDA. Zdaj morata doreči njegovo implementacijo.

Sporazum med drugim določa medsebojno priznavanje dokumentov in nacionalnih simbolov ter da Srbija ne bo nasprotovala sprejemu Kosova v mednarodne organizacije.

Določa tudi, da bodo državi vodila načela v ustanovni listini Združenih narodov. Pri tem poudarja suvereno enakost držav, spoštovanje neodvisnosti, avtonomije in ozemeljske celovitosti ter pravico do samoodločbe. Poudarja tudi obvezo uresničitve že sklenjenih dogovorov v okviru dialoga.

Vučić se zaradi podpore sporazuma spopada s pritiski in protesti desnice doma, ker da pomeni dejansko priznanje Kosova. To odločno zanika in vztraja pri vzpostavitvi že prej dogovorjene skupnosti srbskih občin na Kosovu, ki ji Priština nasprotuje.

Srbska ustava Kosovo označuje kot sestavni del Srbije, čeprav je ta nekdanja srbska avtonomna pokrajina neodvisnost razglasila že leta 2008.

Disable checkingPremium suggestionsDisable checkingPremium suggestions