Turška vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) z zavezniki je v četrtek v turškem parlamentu izglasovala potrditev Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o tisku, ki se ga je v medijih prijelo ime zakon o dezinformacijah. Zakon bo sprejet po podpisu predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in objavi v uradnem listu.

V novi zakonodaji je še posebej sporen 29. člen, ki predvideva od enega do treh let zapora za "javno širjenje lažnih podatkov o notranji in zunanji varnosti države, javnem redu in javnem zdravju z namenom ustvarjanja tesnobe, strahu ali panike v javnosti".

Turška vlada trdi, da je zakon nujen za boj proti "resni grožnji" dezinformacij. Kritiki na drugi strani opozarjajo, da bo zakon omejil svobodo izražanja. "Gre za nov udarec svobodi tiska, svobodi medijev, svobodi govora," je za MMC ocenil član izvršnega odbora Turškega združenja novinarjev (TGC) Niyazi Dalyancı.

Predavateljica medijskih študij na univerzi Bilkent v Ankari Chien Yang Erdem ob tem tako kot Dalyancı poudarja, da zakonodaja ni uperjeno zgolj proti medijem, temveč proti vsem turškim državljanom, saj gre za zaostritev sprememb zakonodaje o internetu iz julija 2020.

"Vsako objavo turškega državljana na družbenih omrežjih, ki spada v široko kategorijo lažnih informacij, bi lahko (na podlagi zakona iz leta 2020, op. a.) v teoriji odstranili. Le da takrat še ni bilo zapornih kazni," pojasnjuje.

Turška vlada naj bi nadzirala 90 odstotkov medijev

Turška vlada si je v zadnjih 20 letih, odkar se je Erdogan leta 2002 povzpel na oblast, podjarmila večino medijev v državi. Prek lastništva ljudi blizu Erdoganu je pod vladnim nadzorom okoli 90 odstotkov vseh medijev, med njimi glavni televizijski in tiskani mediji. "Na novičarskih kanalih skorajda ni kritik vladnih praks," pove Dalyancı.

Proces se je začel leta 2008, ko je vladi naklonjeno podjetje Turkuvaz Media Group kupilo časopis Sabah in radiotelevizijo ATV, ki sta danes izrazito provladna.

Državni nadzor nad mediji se je še okrepil po poskusu državnega udara leta 2016, za katerega je Erdogan okrivil privržence izgnanega klerika Fethullaha Gülena. Turška vlada, ki je takrat uporabila izredna pooblastila, je zaprla okoli 150 medijskih hiš, od katerih so bile mnoge domnevno povezane z Gülenom.

Zadnji večji medijski prevzem se je zgodil leta 2018, ko je Erdoganov nasprotnik in novičarski tajkun Aydın Doğan prodal časopis Hurriyet in svoje druge medije provladni skupini Demiroren, ki se ukvarja tudi z energetiko, loterijo in nepremičninami, poroča Reuters.

Kaznovanje neodvisnih medijev

Redki neodvisni mediji delujejo predvsem na spletu in s pomočjo socialnih omrežij, vendar so pogosto na udaru medijskih regulatorjev. Vrhovni svet za radio in televizijo (RTÜK) in Agencija za oglaševanje v medijih (BIK) s prekinitvijo oglaševanj in finančnimi kaznimi nesorazmerno pogosto kaznujeta prav neodvisne medije, je ugotovila raziskava Reutersa.

"Neodvisni mediji uspejo preživeti samo z veliko truda in odrekanja delavcev, ki imajo zelo slabe plače. Ko bo novi zakon stopil v veljavo, ne vem, kje bomo dobili neodvisne informacije," se sprašuje Dalyancı.

Lani na zaporne kazni obsojenih 35 novinarjev

Turčija je po neuspelem državnem udaru leta 2016 veljala za državo, v kateri je bilo zaprtih največ novinarjev na svetu. Trenutno število v Turčiji zaprtih novinarjev ni točno znano. Po podatkih Mednarodnega inštituta za tisk je bilo v lanskem letu kazensko preganjanih 241 novinarjev. Turški neodvisni portal Bianet pa je poročal, da je bilo lani 35 novinarjev obsojenih na skupno 92 let zapora.

Obtožbe vključujejo žalitev predsednika, članstvo v nezakoniti ali teroristični organizaciji, pridobivanje in razkritje zaupnih dokumentov ali vohunjenje po turškem kazenskem zakoniku ali propagiranje za teroristično organizacijo po državnem zakonu proti terorizmu, poročilo Bianeta povzema Balkan Insight.

"Uradna razlaga, ki se vedno znova ponavlja, je, da to niso novinarji, ampak teroristi oziroma njihovi sodelavci. To je uradna pretveza za zaporne kazni," pojasnjuje tudi Dalyancı in dodaja, da gre običajno za novinarje, ki poročajo "o pravicah Kurdov ali o dogajanju na območjih, kjer živi večinsko kurdsko prebivalstvo".

Vlada omejuje tudi javno razpravo na družbenih omrežjih

Chien Yang Erdem opozarja, da pritiskov niso deležni le novinarji, temveč se v Turčiji omejuje tudi javna razprava na družbenih omrežjih. "Zakon o internetu in družbenih omrežjih je bil spremenjen julija 2020, na začetku epidemije, ki ga je vlada tako kot mnoge druge uporabila kot izgovor za nadzor javne razprave," pojasnjuje medijska strokovnjakinja.

Sorodna novica Blokada RT-ja in Sputnika: "Pozorni moramo biti, ko politična oblast določa koordinate resnice"

"V zadnjih 20 letih je turška vlada zelo uspešno obvladala vse medije, internet pa je bil zanjo težko obvladljivo področje. Zakon o internetu, sprejet leta 2020, jim je omogočil moderiranje vsebin. Vlada lahko blokira dostop od vsebin, za katere oceni, da so lahko zanjo neprijetne, in jih označi za dezinformacije ali lažne novice," opisuje delovanje nadzora nad javnimi občili.

Nova zakonodaja je obstoječo še zaostrila, saj uporabnikom družbenih omrežij ne grozi le umik vsebine, temveč tudi zaporna kazen. Za objave iz anonimnih profilov so zagrožene dvakrat višje kazni. Družbena omrežja bodo po novi zakonodaji morala oblastem posredovati podatke uporabnikov, če bodo ti osumljeni "razširjanja zavajajočih informacij", poroča Euronews.

Družbena omrežja morajo imenovati lokalne predstavnike

Facebook, Instagram, Twitter, WhatsApp, YouTube in druga omrežja z več kot milijon uporabniki morajo v Turčiji imenovati lokalne predstavnike, turške državljane, ki so odgovorni za moderiranje vsebin na omrežjih, kršitelje nove zakonodaje pa morajo prijaviti oblastem.

Zakonodaja v primeru nesodelovanja predvideva kazni tudi za družbena omrežja. Uprava za informacijske in komunikacijske tehnologije lahko omrežju za šest mesecev prepove oglaševanje, lahko pa jim tudi močno zmanjša pasovno širino internetnega prometa (angl. Bandwidth), s čimer postane omrežje v Turčiji praktično nedostopno, navaja Reuters.

"Vlada lahko kogar koli etiketira ali aretira in sodno preganja"

Chien Yang Erdem trdi, da je nova zakonodaja samo nadaljevanje delovanja Erdoganove vlade, ki od protestov na carigrajskem trgu Gezi Taksim leta 2013 krepi nadzor nad mediji in javno razpravo ter sprejema zakone za obračunavanje z nasprotniki.

"Nova zakonodaja ni v tem pogledu nič novega ali presenetljivega. Tako je že od protestov na Geziju. Vsi ti zakoni so utrdili oblast in vladi omogočili, da lahko kadar koli kogar koli etiketira, aretira ali sodno preganja. To velja za vse turške državljane," še pove Chien Yang Erden, ki se je v Turčijo priselila iz Tajvana in ima tudi turško državljanstvo.

V tem je tudi razlog, da sprejem nove zakonodaje o dezinformacijah ni sprožil množičnih protestov niti obsežne javne debate v državi s 85 milijoni prebivalcev. "Za mlajšo generacijo, ker se bolj zanašajo na družbene medije, je novi zakon razočaranje. Drugi ljudje preprosto ne želijo ali se bojijo govoriti o tem vprašanju," pravi predavateljica na univerzi v Ankari, ki še dodaja, da številni starejši ljudje, ki informacije dobivajo iz časopisov in televizije, za novi zakon niso še niti slišali.

Opozicija protestira: poslanec razbil mobilni telefon

Na drugi strani je proti novemu zakonu glasno protestirala opozicija. Poslanec glavne opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) Burak Erbay je na zasedanju parlamenta s kladivom razbil svoj mobilni telefon in se vprašal, kaj naj z njim sploh še počne. Njegovi kolegi so glasovanje pospremili z razvitjem transparentov proti zakonodaji. Opozicija je napovedala tudi izpodbijanje zakona na vrhovnem sodišču.

V Turčiji bodo 18. junija prihodnje leto potekale parlamentarne volitve. Predsedniku Erdoganu zaradi hude inflacije in gospodarskih težav podpora pada, zato novi zakon številni vidijo tudi kot poskus utišanja opozicije pred volitvami. "V teh razmerah bo opozicija težko pripravila močno volilno kampanjo, saj bodo lahko obtoženi širjenja dezinformacij, če bodo kritizirali vlado," ocenjuje Dalyancı.

Direktorat za komuniciranje kot Orwellovo ministrstvo za resnico

Turška zakonodaja o dezinformacijah sicer pušča odprta nekatera ključna vprašanja, saj jasno definira kazen, medtem ko ni popolnoma jasno, kaj je zločin. Izrazi, kot so "lažni podatki", "dezinformacije" ali "lažne novice", imajo v političnem diskurzu zelo ohlapen pomen. Novi zakon definicije ne podaja.

Novinar Dalyancı meni, da bo vlogo določevalca dezinformacij prevzel zloglasni Direktorat za komuniciranje, ki ga sam primerja z "ministrstvom za resnico" iz romana Georgea Orwella 1984.

Reuters je v letošnji raziskavi o stanju medijev v Turčiji poročal, da vladi podrejeni Direktorat za komuniciranje s 1500 zaposlenimi pod vodstvom Fahrettina Altüna urednikom neposredno narekuje način in teme poročanja o perečih zadevah, kar so pristojni sicer zanikali.

"Sočasno s sprejemanjem zakonodaje so iz Direktorata za komuniciranje, ki je neposredno pod predsednikovim uradom, sporočili, da so ustanovili center za boj proti dezinformacijam. Gre za novo enoto, ki bo verjetno presojala o tem, kaj je dezinformacija in kaj prava informacija, ter o kršitvah obveščala tožilstvo. V končni fazi pa bodo verjetno odločali sodniki," o načinu delovanja ugiba Dalyancı, a opozarja, da tega še ne vedo, saj zakon še ni v veljavi.

"Prvi okus" novega zakona po tragediji v rudniku

Sorodna novica V turškem rudniku po eksploziji umrlo najmanj 41 rudarjev, številne še iščejo

Kljub temu najverjetnejši način delovanja ponazori s slikovitim primerom iz aktualnega dogajanja. V soboto je v turškem mestu Amsara odjeknila eksplozija v rudniku, v kateri je umrlo 41 rudarjev. Pristojni so za vzrok eksploziji okrivili plin metan.

Kmalu po objavi je več turških medijev objavilo neodvisno poročilo vladnega organa iz leta 2019, v katerem so opozorili na visoke koncentracije metana v galerijah rudnika v Amsari. "Takoj zatem je nek vladni uradnik izdal obvestilo, da to poročilo – ki ga je prav tako pripravila uradna vladna organizacija– ni pravilno, da vsebuje dezinformacije," razlaga Dalyanci. "Vidite, kako bo to delovalo? Dobili smo prvi okus delovanja novega zakona, ki vključuje dve ločeni vladni organizaciji."