Putin je v pogovoru s finskim predsednikom Saulijem Niinistöjem dejal, da želi "takoj začeti pogajanja z ZDA in Natom, da bi vzpostavili mednarodna pravna zagotovila za varnost naše države". Rusija zahteva, da se Nato preneha širiti proti Vzhodu in neha nameščati orožje v sosednje države, vključno z Ukrajino, so sporočili iz Kremlja.

Te zahteve je Putin ponovil tudi v pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.

V pogovoru s finskim kolegom je ruski predsednik ukrajinsko vodstvo obtožil, da v boju proti proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine vse bolj uporablja težko orožje, s čimer da krši mirovne sporazume iz Minska.

Zahodne države izražajo zaskrbljenost zaradi kopičenja ruskih vojakov ob meji z Ukrajino. Tam naj bi jih bilo že okoli 100.000, invazija pa naj bi se po nekaterih ocenah napovedovala že konec januarja.

Rusija očitke Zahoda zavrača in vztraja, da je njena politika miroljubna ter da je težava v širitvi zveze Nato na Vzhod oziroma da v vstop Ukrajine v Nato ne more privoliti, saj bi bila s tem ogrožena njena varnost. Putin je pretekli teden v pogovoru z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom zahteval pravna jamstva Zahoda, da se to ne bo zgodilo.

Ukrajina za večjo prisotnost Nata v državi

Ukrajinski poslanci pa so medtem v odzivu na opozorila, da Rusija krepi vojsko na meji, podprli večjo prisotnost Nata na ozemlju Ukrajine.

Zakon, ki so ga sprejeli poslanci, za prihodnje leto dovoljuje napotitev do 4000 Natovih vojakov na ukrajinsko ozemlje, vključno z 2000 Američani, kar je veljalo tudi za letos. Hkrati se bo število Natovih letal in helikopterjev naslednje leto povečalo z deset na 40. Dovoljuje tudi do 20 ladjam iz držav Nata, da so v ozemeljskih vodah Ukrajine.

Cilj je omogočiti taktične vaje in več usposabljanja za ukrajinske vojake. Za leto 2022 je tako predvidenih devet vojaških vaj s sodelovanjem tujih vojakov. Sile Nata izvajajo usposabljanje ukrajinskih vojakov od leta 2015, da bi jim pomagale v dolgotrajnem boju s proruskimi separatisti, ki nadzorujejo velike dele vzhoda Ukrajine.

Borrell: EU se je pripravljen ostro odzvati

Evropska unija si prizadeva za zmanjšanje napetosti zaradi ruske grožnje ob meji z Ukrajino in stavi na diplomacijo, a se je v primeru agresije pripravljena ostro odzvati, je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. "Pričakujemo najboljše, pripravljamo se na najslabše," je povedal.

Kot je povedal Borrell, Rusija od novembra na neobičajen način kopiči svoje sile ob meji z Ukrajino, zaradi česar so Ukrajinci upravičeno zaskrbljeni, to pa skrbi tudi Evropsko unijo. Kot je ob tem pojasnil, si EU prizadeva preprečiti nadaljnjo zaostritev krize, ki bi lahko vodila v vojaški konflikt. Smo v "preventivnem načinu", je ponazoril trenutni pristop.

Poleg tega preučujejo "različne scenarije, ki bi se lahko zgodili v naslednjih dneh ali tednih, da bi imeli za vsakega od njih pripravljen odgovor". "Pričakujemo najboljše in se pripravljamo na najslabše. Če bi se razmere v Ukrajini poslabšale, ne bi smelo biti nobenega dvoma, da bi se bili pripravljeni odzvati," je poudaril Borrell.

Pri tem je opozoril, da bi ponovna agresija proti Ukrajini, kot je bila tista ob zasedbi polotoka Krim leta 2014, imela "resne politične posledice in visoke politične in gospodarske stroške za Rusijo".

Evropska unija je v preteklosti zaradi priključitve Krima in podpore separatistov na vzhodu Ukrajine proti Rusiji uvedla več svežnjev sankcij. Več poslancev je v današnji razpravi pozvalo k odločnim ukrepom proti Rusiji, tudi z dodatnimi sankcijami, češ da so te "edini jezik, ki ga Moskva razume".

Rusijo vidijo kot grožnjo stabilnosti ne samo Ukrajine in sosednjih držav, ampak tudi EU-ja. Nekaj poslancev se je tudi zavzelo za prekinitev sodelovanja v okviru plinovoda Severni tok 2, ki da samo povečuje odvisnost EU-ja od Rusije.