Predsedujoči konferenci, britanski minister Alok Sharma, je dejal, da je ta konferenca "zadnje in najboljše upanje", da bi dosegli omejitev segrevanja planeta na 1,5 stopinje Celzija.
Sharma je ob začetku zasedanja dejal, da se posledice podnebnih sprememb že čutijo po vsem svetu v obliki "poplav, ciklonov, požarov v naravi, rekordnih temperatur".
"Vemo, da se naš skupni planet spreminja na slabše," je dejal na otvoritveni slovesnosti in dodal, da pandemija covida-19, zaradi katere je bila konferenca preložena za eno leto, podnebnih sprememb ni zaustavila. "Če ukrepamo zdaj in delujemo skupaj, lahko zaščitimo naš dragoceni planet," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije APF.
Patricia Espinosa, ki je pri Združenih narodih pristojna za podnebna vprašanja, pa je ob odprtju konference dejala, da se morajo države obrniti stran od "pristopanja stvarem kot običajno" ali pa sprejeti, da "vlagamo v lastno izumrtje".
Uradna slovesnost v okviru konference, ki jo gosti Združeno kraljestvo, se je začela z minuto molka v spomin na žrtve pandemije covida-19, še navaja AFP.
Na Škotskem v dveh tednih pričakujejo več kot 120 svetovnih voditeljev in okoli 25.000 delegatov, novinarjev in podnebnih aktivistov iz skoraj 200 držav.
Greta Thunberg podprla radikalnejše proteste
V preteklih dneh je na Škotsko prispelo na tisoče aktivistov, tudi švedska aktivistka Greta Thurnberg, ki je povedala, da ni bila uradno povabljena na konferenco. V Glasgowu naj bi vodila podnebni shod.
Greta Thunberg je danes zagovarjala radikalne proteste za večjo zaščito podnebja. Kot je dejala, so ti včasih nujni, da bi pritegnili pozornost. "Da bo jasno, dokler nihče ne bo poškodovan (...) potem mislim, da je včasih treba nekatere ljudi razjeziti," je dejala.
V ospredju konference bo vprašanje izvajanja pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, ki je bil dosežen na zasedanju COP21 v Parizu leta 2015. V skladu s pariškim sporazumom naj bi pogodbenice svetovno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje Celzija. A trenutno zastavljeni prostovoljni nacionalni cilji vodijo proti dvigu za 2,7 stopinje.
V zadnjih letih smo bili priča ekstremnim vremenskim pojavom, kot so vročinski valovi, poplave in obsežni gozdni požari, predvsem v Avstraliji in ZDA. V zadnjih letih se ti ekstremi še poglabljajo, tako ni čudno, da je bilo zadnje desetletje rekordno vročinsko, zato vlade pozivajo k odločnemu ukrepanju.
Zadnjih sedem let bi bilo lahko najtoplejših doslej
Zadnjih sedem let med 2015 in 2021 bi bilo lahko najtoplejših doslej, je sporočila Svetovna meteorološka organizacija (WMO), ki je opozorila, da se naš planet podaja "na neznano področje".
V poročilu, ki so ga objavili ob začetku podnebne konference, so v WMO-ju med drugim zapisali, da bi globalno segrevanje zaradi izpustov toplogrednih plinov lahko imelo "daljnosežne posledice za sedanje in prihodnje generacije".
WMO na podlagi podatkov za prvih devet mesecev leta ugotavlja, da bo leto 2021 verjetno med petim in sedmim najtoplejšim letom doslej, kljub učinku hlajenja pojava La Niña, ki je znižal temperature na začetku leta.
Povprečna temperatura za leto 2021 je bila okoli 1,09 stopinje Celzija višja od predindustrijske ravni. Povprečna temperatura v zadnjih 20 letih (2002–2021) pa je prvič presegla simbolni prag ene stopinje Celzija, v poročilu navaja WMO.
"Od globin oceanov do gorskih vrhov, od taljenja ledenikov do neizprosnih ekstremnih vremenskih dogodkov, ekosistemi in skupnosti so po vsem svetu uničeni," je v izjavi ob objavi poročila dejal generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, ki je poudaril, da mora biti podnebna konferenca COP26 "prelomna točka za ljudi in planet".
Boris Johnson: Ne sme nam spodleteti
Britanski premier Boris Johnson je že na sobotnem vrhu G20 dejal, da bo podnebni vrh na Škotskem "trenutek resnice za svet" in da je vprašanje, "ali bomo izkoristili ta trenutek ali ne".
Če se svetovni voditelji v Glasgowu ne bodo zavezali k spopadu s podnebno krizo, bi to lahko povzročilo "zelo hude geopolitične dogodke", tudi množične migracije in svetovno tekmo za hrano in vodo, je dejal po poročanju Guardiana.
"Če se bodo svetovne temperature dvignile za štiri ali več stopinj Celzija, bodo sledili pomanjkanje, dezertifikacija, izguba življenjskega prostora, spopadi za vodo in hrano, veliki premiki ljudi. To so stvari, ki jih bo politično zelo, zelo težko nadzirati," je dejal Johnson, ki je sredi Rima uporabil primer rimskega imperija.
"Rimski imperij je v večjem delu propadel zaradi nenadzorovanega priseljevanja. Imperij ni več mogel nadzorovati svojih meja, prišli so ljudje z vzhoda in preplavili celoten prostor, zaradi česar je v Evropi nastopilo temačno obdobje, ki je trajalo zelo dolgo. Kar hočem reči, je, da se to lahko ponovi," je še dejal Johnson in dodal, da morajo prav zaradi tega pogajanja v Glasgowu uspeti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje