Francoska nacionalna skupščina je na izrednem zasedanju, na katerem so se poklonili spominu na 17 žrtev najbolj krvavega terorističnega napada v Franciji v zadnjih 50 letih, glasovala o podaljšanju vojaške misije proti Islamski državi v Iraku, ki jo je vojska začela pred štirimi meseci in s katero se je tako pridružila koaliciji pod vodstvom ZDA. Za podaljšanje vojaške misije proti IS-ju je glasovalo 488 poslancev, samo eden je bil proti, 13 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Nadaljevanje misije je kasneje podprl tudi senat.

Omenjeno glasovanje je bilo rutinsko, saj mora parlament po štirih mesecih potrditi nadaljevanje vsake vojaške intervencije Francije v tujini, a so se po napadih pretekli teden okoliščine bistveno spremenile. K potrditvi podaljšanja misije je poslance pozval tudi premier Manuel Valls, ki je dejal, misija Francije še ni končana, saj je država "soočena z vojno proti terorizmu".

Valls: Nismo v vojni z religijo
Valls je v nagovoru dejal še, da je Francija v vojni s terorizmom, islamizmom in džihadizmom, ne pa z religijo, še posebej ne z muslimani in islamom. Napovedal je tudi sprejetje novih varnostnih ukrepov, saj se "moramo na te izredne razmere odzvati z izrednimi ukrepi, ki pa ne bodo odstopali od pravnih načel in vrednot v Franciji".

Med izredne ukrepe spadata vzpostavitev posebne baze podatkov za boj proti terorizmu ter izolacija islamistov v francoskih zaporih, tako da ti ne bodo mogli radikalizirati drugih zapornikov. Valls je pozval tudi k "redni krepitvi" domačih obveščevalnih agencij in k nadzoru terorističnih osumljencev, Evropsko unijo pa je pozval k več finančnim sredstvom za vojaško posredovanje proti teroristom v tujini.

Hollande: Umrli so, da bi bili mi lahko svobodni
V Izraelu in Franciji so se medtem poslovili od sedmih od 17 žrtev terorističnih napadov v Parizu. Francoski predsednik Francois Hollande je v Parizu vodil slovesnost v počastitev treh ubitih policistov. Posthumno jih je odlikoval z legijo časti in dejal, da so umrli, da bi "mi lahko živeli svobodno". "Imeli so en ideal - služenje republiki," je dejal Hollande in svojcem žrtev položil na srce, da celotna Francija deli njihovo bolečino. "Francija se ne bo nikoli predala, nikoli uklonila, ampak se bo postavila po robu," je še povedal predsednik.

Slovo od žrtev napadalca na judovsko trgovino
V Jeruzalemu se je na pogrebu četverice, ki je v petek umrla v napadu na judovsko trgovino v središču Pariza, zbralo na tisoče ljudi. Izraelski predsednik Reuven Rivlin je v govoru na slovesnosti kot nesprejemljivo označil dejstvo, da bi se morali Judje še 70 let po koncu 2. svetovne vojne bati sprehajati po ulicah Evrope. Kot je dejal, so Judje iz Francije dobrodošli v Izraelu, da pa naj se ne zatečejo tja iz strahu pred napadi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ob tem dodal, da svetovni voditelji začenjajo razumeti, kakšna grožnja svetu so teroristični napadi skrajnih islamistov. "Islamistični terorizem ni le sovražnik Judov, ampak vsega človeštva. Čas je, da se vsi ljudje vseh kultur združijo in izločijo te elemente," je povedal.

V Bolgariji prijeli Francoza, prijatelja enega od bratov Kouachi
Bolgarske oblasti so 1. januarja aretirale francoskega državljana, ki je bil domnevno povezan z enim od bratov Kouachi, ki sta v sredo napadla uredništvo Charlie Hebdoja. 29-letnega Fritz-Jolyja Joachina, francoskega državljana haitijskega rodu in spreobrnjenca v islam, so prijeli, ko je skušal prečkati mejo s Turčijo. Joachinova soproga je pojasnila, da se je njen mož pred 15 leti spreobrnil v islam, pred dvema letoma pa postal skrajnež, ki je želel njunega sina odpeljati v Sirijo, kjer bi ga vzgajali v džihadistični skupnosti.

Za Joachina je bil sprva razpisan evropski nalog za prijetje, ki ga je zaradi obtožb njegove žene, da je ugrabil njunega triletnega sina, izdala Francija. V ponedeljek pa so bolgarske oblasti prejele še drugi evropski nalog za prijetje, ki ga je izdalo sodišče v Parizu, obtožbe pa se nanašajo na sodelovanje v organizirani kriminalni skupini, katere cilj je bil priprava terorističnih dejanj.

Joachin je med zaslišanjem povedal, da sta bila s Cherifom Kouachijem stara prijatelja, nazadnje sta bila v stiku 30. decembra lani, ob tem pa je poudaril, da ne more prevzeti odgovornosti za dejanja bratov Kouachi. Zavrnil je tudi obtožbe, da naj bi sina ugrabil, ampak je dejal, da je z njim in dekletom le odpotoval na izlet v Carigrad. "Sem musliman, nisem pa skrajnež ali terorist," je še povedal bolgarskim oblastem. Dejal je še, da ne nasprotuje izročitvi Franciji.

Tulec, ki so ga našli v Parizu, je iz BiH-a
Namestnik obrambnega ministra BiH-a Živko Marjanac je za televizijo N1 povedal, da so v Parizu našli tulec, ki izvira iz Bosne in Hercegovine, ter tako potrdil prehodna poročila, da je bilo v napadu na tednik Charlie Hebdo uporabljeno strelivo iz BiH-a. "Izdelan je bil leta 1986 v podjetju Igman v kraju Konjic, danes pa je to strelivo v skladiščih oboroženih sil, najti ga je tudi v vsakem gospodinjstvu, v katerem imajo orožje," je povedal Marjanac.

Nova naslovnica posebne izdaje Charlie Hebdoja
Medtem bo francoski satirični tednik Charlie Hebdo teden dni po terorističnem napadu na njegovo uredništvo izšel z novo izdajo in karikaturo preroka Mohameda na naslovnici. Posebna izdaja, ki bo izšla v sredo, bo imela na naslovnici karikaturo jokajočega in užaloščenega islamskega preroka Mohameda z napisom "Je suis Charlie" (Jaz sem Charlie) v rokah, nad njim pa piše "Vse je oproščeno".

To bo prva izdaja satiričnega tednika po napadu prejšnjo sredo, ko sta napadalca med uredniškim sestankom ubila 12 ljudi, med njimi pet karikaturistov, še tri člane uredništva in dva policista. Še enajst ljudi je bilo ranjenih. Napadla naj bi jih zaradi njihovih karikatur preroka Mohameda in norčevanja iz islama.

V 16 jezikih
Tednik bo izšel v nakladi tri milijone izvodov. Običajna naklada je sicer 60.000 izvodov, prodaja pa okoli 30.000 izvodov. Posebna izdaja bo izšla še v 16 jezikih za bralce po vsem svetu, je povedal eden od kolumnistov tednika Patrick Pelloux. V tokratni izdaji bo tudi sicer prevladoval Mohamed, kar pomeni, da preživeli ne bodo popustili skrajnežem, ki jih skušajo utišati, je za francoski radio povedal odvetnik tednika Richard Malka.

Tokratno izdajo so pripravili preživeli člani uredništva v prostorih časnika Liberation z opremo, ki jim jo je posodil Le Monde, in sredstvi, ki so jim jih zagotovili drugi francoski in tuji mediji.

Francoski satirični tednik Charlie Hebdo je v 44-letni zgodovini že večkrat poskrbel za razburjenje med muslimani po vsem svetu, med drugim s karikaturami preroka Mohameda. Čeprav se je tednik pred napadom vse bolj utapljal v rdečih številkah in mu je grozil celo stečaj, je zdaj dobil veliko podporo tako francoske vlade kot drugih medijskih skupin. Preživetje časnika naj bi financirali tudi s prodajo tokratne posebne izdaje; en izvod bo stal 3,50 evra.

Muslimanske oblasti: Gre za provokacijo
Muslimanske oblasti v Egiptu so naslovnico že označile za provokacijo. "Gre za neupravičeno provokacijo 1,5 milijarde muslimanov," so zapisali v sporočilu za javnost in napovedali, da bo nova izjava tednika sprožila nov val sovraštva v Franciji in na Zahodu. "Ravnanje tednika ne prispeva k sožitju in kulturnemu dialogu, ki si ga želijo muslimani," so še dodali.

Eden od predstavnikov oblasti, znanih kot Dar al lfta, je povedal, da obsojajo nasilje in spoštujejo svobodo misli, ob tem pa poudaril, da mora druga stran razumeti, da muslimani ljubijo preroka Mohameda.