Organizacija Human Rights Watch trdi, da je eden njenih fotografov opazil tri tovrstne bombe, ki naj bi eksplodirale v naselju v tretjem največjem libijskem mestu. Izstrelke, ki so jih našli v Misrati, so leta 2007 izdelali v Španiji. "Grozljivo je, da Libija uporablja to orožje, še posebej na območjih, kjer živi civilno prebivalstvo," je povedal predstavnik organizacije Steve Goose.

Nevarnost za civiliste
Kasetne bombe so skupki več sto malih delcev običajnega eksploziva, ki po izstrelitvi eksplodirajo v zraku, pri čemer se ti delci raztrosijo po velikem območju. Z mednarodnimi zakoni so prepovedane od avgusta leta 2008, saj povzročijo ogromno žrtev med civilisti, tudi po koncu spopadov, saj jih podobno kot pri protipehotnih minah približno deset odstotkov ne eksplodira. Libija je poleg ZDA, Izraela, Rusije in Kitajske ena izmed držav, ki mednarodne konvencije o kasetnih bombah ni podpisala.

Preprečiti "pokol" v Misrati
Libijska vlada je obtožbe o njihovih uporabi zanikala, potrdili pa so, da so okrepili obleganje Misrate, edinega mesta na zahodu države, ki je še vedno v rokah uporniške vojske. A uporniki so po dvomesečnih bojih že močno izčrpani, zato je britanski zunanji minister William Hague Nato pozval, da mora koalicija ukrepati hitro, saj bo le tako lahko preprečila "pokol" v mestu.

V Berlinu se je zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato končalo brez dogovora o tem, da bi bojna letala prispevala še kakšna nova država, čeprav je generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen pozval k temu. ZDA, Velika Britanija in Francija so v skupni izjavi zapisale, da bodo življenja libijskih civilistov ogrožena vse do trenutka, ko bo polkovnik Gadafi ostal na položaju, Rusija pa je znova izrazila mnenje, da je Nato prekoračil pristojnosti mandata Varnostnega sveta Združenih narodov.

Ima Nato težave s strelivom?
Po poročanju ameriškega časopisa Washington Post pa naj bi zvezi Nato v boju proti Gadafijevim silam zmanjkovalo vodenih bomb in drugega streliva. Med več predstavniki zavezništva so se zato že pojavila ugibanja, kdaj se bodo morale ZDA vrniti v operacijo.

Težava se je pokazala, ko so ZDA prejšnji teden iz operacije Združeni zaščitnik umaknile okoli 50 svojih bojnih letal, potem ko je vodenje operacij nad Libijo prevzel Nato. Razsežnost težav zavezništva v Libiji sicer ni povsem jasna, vendar pa težava s strelivom po navedbah neimenovanega visokega predstavnika Nata kaže na omejene zmogljivosti Velike Britanije, Francije in drugih evropskih držav, da vzdržujejo celotno relativno majhno operacijo, piše časopis.

V operacijo vključenih šest izmed 28 članic
Trenutno v operacijah nad Libijo dejavno sodeluje le šest od skupno 28 članic Nata. Francija in Velika Britanija poskrbita za polovico misij. Za drugo polovico pa poskrbijo Belgija, Danska, Norveška in Kanada. V nekaterih operacijah proti Gadafijevim sistemom zračne obrambe pa sodelujejo tudi ameriška letala.