ima vseeno kar nekaj nezarotniških pojasnil.

Največje razkritje dokumentov v zgodovini: več kot 200 tisoč družb z omejeno odgovornostjo, 11,5 milijona dokumentov v velikosti 2,6 terabajtov iz dokumentov panamske pravne družbe Mossack Fonseca. Svet se je stresel zaradi informacij, ki jih je pred letom dni nemškemu časopisu Süddeutsche Zeitung izdal anonimni vir.

Preiskovalni konzorcij doma v Washingtonu
A med množico, ki je uporabljala panamsko navezo za ustanavljanje podjetij v davčnih oazah, kjer se lahko priročno skrijeta denar in identiteta lastnikov, je več kot opazno pomanjkanje Američanov. Ali gre res za "delo agentov Cie in napad na Putina"? Konec koncev je SZ delil #PanamaPapers z Mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ki domuje v Washingtonu in ga financirajo tako zvezna vlada ZDA kot v pretežni meri ameriški zasebniki prek različnih fundacij, kot so Open Society (George Soros), Ford Foundation, Pew Trusts ...

Vseeno ne gre prehitro sklepati, pri čemer poznavalci davčnih oaz opozarjajo na tiho javno skrivnost, da so same Združene države Amerike v zadnjih letih postale prava pravcata davčna oaza. Ameriškim državljanom se preprosto ne izplača tvegati na tujem, če pa imajo na ameriškem ozemlju enake, če ne še ugodnejše rešitve kot na drobcenih karibskih otočkih, ki so jih doslej v Sloveniji poznali le ljubitelji križank, piratov in lastniki "offshore" podjetij.

ICIJ doslej vseeno našel 211 oseb z naslovom v ZDA
Ameriški partner v enoletnem veleprojektu raziskovalnega novinarstva Fusion razkriva, da so z iskalnikom ICIJ-a našli 211 oseb z naslovom v ZDA, ki pa niso nujno tudi ameriški državljani. Ob tem so prečesali samo nekaj zadnjih let, dokumenti Mossack Fonseca pa segajo vse do ustanovitve daljnega leta 1977. "To je popolnoma podcenjena številka," je prepričan Mar Cabra, vodja podatkovne in raziskovalne enote ICIJ-a, ki je vodil rudarjenje po podatkih.

Letno izgubijo od 31 do kar 140 milijard davkov
Po mnenju Gabriela Zucmana z univerze Berkeley, ki je v knjigi Skrito bogastvo narodov (The Hidden Wealth of Nations) prelomno opredelil škodljivost davčnih oaz, v ZDA z obvodom prek "offshore" podjetij letno izpuhti za 31 milijard evrov davkov. A profesor Zucman je bil v oceni še zelo konservativen, saj je senatni odbor v poročilu za 2014 presodil, da zaradi mahinacij v davčnih oazah potencialno izgine do 140 milijard evrov ameriških davkov.

Tri osnovna pojasnila za odsotnost Američanov:

1. Panamska družba Mossack Fonseca je "samo" četrto največje specializirano pravno podjetje, ki bedi nad ustanavljanjem (običajno slamnatih) podjetij v davčnih oazah. Sodeč po razkritih imenih, med strankami prevladujejo Latinskoameričani, zajeten del predstavljajo stranke iz arabskega sveta, veliko je severnih Evropejcev, posamično pa je največ Hongkonžanov, Kitajcev, Rusov, Švicarjev in Britancev.

2. Od leta 2010 velja v ZDA oster zvezni zakon FATCA (Zakon o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini), ki je ameriškim državljanom močno pristrigel peruti pri izkoriščanju davčnih oaz. Vse tuje finančne ustanove morajo samodejno posredovati vse podatke o premoženju svojih ameriških strank finančnemu ministrstvu ZDA. V nasprotnem primeru tujim bankam grozijo drakonske kazni. Pri tem je pomembno poudariti, da se ZDA upirajo izročitvi istih podatkov iz ameriških finančnih ustanov tujim regulatorjem.

3. Američani lahko z veliko manj preglavic ustanavljajo slamnata podjetja z nabiralniki v treh zveznih državah Delawarju, Nevadi in Wyomingu. Po mnenju ameriških davčnih analitikov so Američani v zadnjih letih spoznali, da jim ni treba odpirati d.o.o-jev na karibskih otokih, saj je pravo lastništvo v omenjenih treh zveznih državah lahko veliko bolj skrivnostno, ker ne potrebuješ posrednika. Ravno Mossack Fonseca je prek svojega predstavništva začel pospešeno odpirati podjetja v Nevadi.

Lažje zakriti lastništvo in denar samo v Keniji
Po eni novejših univerzitetnih raziskav so ZDA postale celo druga država sveta, kjer je najlažje priti do anonimnega slamnatega podjetja. Lažje je zakriti pravo lastništvo le v Keniji, ugotavljajo raziskovalci z avstralske in ameriških univerz. V Delawarju lahko ustanoviš podjetje, katerega uradni lastnik je lahko kar mačka! (Fusion - ustanovitev podjetja za mačko v petih minutah)
Panama - država v najožji ameriški orbiti
S prekopavanjem milijonov dokumentov, zlasti starejših, bi se moralo razkriti več Američanov, ki so prek MF-ja ustanavljali podjetja, a po drugi strani Panama v zadnjih 40 letih ni bila idealna destinacija za poslovanje Američanov, ki bi se želeli skriti pred domačo davkarijo. Leta 1989 so ZDA izvedle celo vojaško invazijo, da so odstavile hunto Manuele Noriege, nekdanjega agenta Cie, ki se je nato raje pečal s kolumbijskimi mamilarskimi karteli. Leta 2010 sta državi sklenili trgovinski sporazum, kjer so bila vključena davčna določila, ki so merila ravno na omejevanje zlorabe slamnatih podjetih, obenem pa se je Panama zavezala k izmenjavi davčnih informacij.

V analizah ameriških medijev prevladuje mnenje, da Američani, ki si vseeno želijo prikriti premoženje pred vsemogočnim IRS-om (davčna uprava ZDA), morajo pri zakrivanju premoženja in lastništva podjetij uporabljati še dodatne "dimne zavese" ter posrednike, kar razkriva tudi primer milijonarke Marianne Oszewski iz dokumenta Mossack Fonsece (glej okvir).

Švicarje oglobili z milijardami, a pozabili na seznam
Ob pričakovanju marsikoga, da se bodo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih vseeno v #PanamaPapers našli tudi vplivni Američani, se je oglasil Robert Reich. Prekaljeni politični komentator, profesor in avtor, ki je deloval v treh predsedniških demokratskih administracijah je opomnil ameriško javnost na razkritje švicarskih dokumentov in kako je pri tem ravnalo pravosodno ministrstvo ZDA.

"Ne zadržujte diha. Leta 2014 je pravosodno ministrstvo doseglo obsodbo Credit Suisse, ki je plačala 2,6 milijarde dolarjev globe, ker je pomagala bogatim strankam pri izogibanju davkov ameriški vladi. A Justice Deparment od švicarske banke sploh ni zahteval izročitve seznama premožnih utajevalcev davka in tudi ni odgovoril na vprašanje, zakaj tega niso zahtevali," je na Facebooku zapisal 69-letni nekdanji minister za delo pod Billom Clintonom.

V dokumentih mrgoli s CIO povezanih ljudi
ICIJ je tudi objavil preverbo vohunskih povezav v dokumentih in pri tem naletel na kopico ljudi in podjetij, ki so jih že v preteklosti povezovali s CIO, ameriško obveščevalno agencijo. Panamski dokumenti so osvetlili delo Farhada Azima, enega osrednjih likov najbrž največjega obveščevalnega škandala v ZDA: Iran - Contra. Pod predsednikovanjem Ronalda Reagana je CIA preprodajala orožje revolucionarnemu Iranu, z dobički pa je nato financirala uporniške "kontraše" v Nikaragvi. Ob razvpitemu Azimu so se v dokumentih našli številni nekdanji agenti CIE, ki so kot najemniki za njo delovali tudi po upokojitvi in pri tem izkoriščali ravno storitve Mossack Fonseca.

"Žal ni potrebe po Panami"
"Nisem presenečen, da ni veliko Američanov. Del razlage je, da je na žalost vse prelahko ustvariti anonimno slamnato podjetje v številnih ameriških zveznih državah, kot sta Delaware in Nevada, tako da res ni potrebe po Panami," je profesor Zucman v sporočilu za Politico še enkrat povzel bistveno davčno težavo ZDA - Američani najlažje izvajajo davčne obvode ali "optimizacije" kar preprosto doma na ameriških tleh.