Državna televizija TVP je objavila, da je kandidat vladajoče Državljanske platforme (PO) Komorowski prejel 53 odstotkov glasov, prvak opozicijske stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslaw Kaczynski pa 47 odstotkov. Podatki zasebne televizije TVN kažejo na še tesnejši izid; začasni predsednik Komorowski naj bi prejel 51,09 odstotka, Kaczynski pa 48,9 odstotka glasov.

Kaczynski je že priznal poraz in čestital svojemu tekmecu. "Storiti moram, kar velevajo lepe manire in čestitati zmagovalcu," je nekdanji poljski premier povedal svojim podpornikom.

"Danes je zmagala demokracija, poljska demokracija," je svoje podpornike nagovoril Komorowski, nato pa poudaril potrebo po dialogu in sodelovanju. "Pomembno je, da ne podpihujemo delitve, temveč gradimo občutek enotnosti," je dejal zaveznik poljskega premierja Donalda Tuska.

Finančni trgi navijali za Komorowskega
Slavja Komorowskega so se razveselili tudi investitorji. Finančni trgi ob njegovi zmagi pričakujejo dobro sodelovanje s tržno usmerjeno vlado premierja Tuska, ki si je za cilj zadala odpravljanje velikega proračunskega primanjkljaja. Vlagatelji so se bali, da bi Kaczynski tako kot njegov pokojni brat uporabil pravico veta na uvedbo reform, saj sam nasprotuje krčenju javnih izdatkov in privatizaciji.

Izide volitev bodo z odobravanjem sprejeli tudi v prestolnicah članic EU-ja, saj Komorowski podpira Tuska pri njegovih prizadevanjih po izboljšanju mednarodnih odnosov, ki so se poslabšali, ko je med leti 2006 in 2007 poljsko vlado vodil Jaroslaw Kaczynski.

Komorowski v prvem krogu "prekratek"
Predčasne predsedniške volitve so razpisali po aprilski letalski nesreči, v kateri so poleg predsednika Lecha Kaczynskega, brata dvojčka Jaroslawa Kaczynskega, umrli številni ljudje iz poljskega političnega vrha.

V prvem krogu volitev pred dvema tednoma se je pomerilo deset kandidatov, med katerimi je največ glasov osvojil Komorowski, ki mu je svoj glas dalo 41,5 odstotka volivcev, a to je bilo premalo za zmago, zato je moral v drugi krog s Kaczynskim, ki je dobil 36,4 odstotka glasov.

Volilna udeležba v dopoldanskih urah je bila višja kot v prvem krogu. Do 13. ure je svoj glas oddalo 26,6 odstotka volilnih upravičencev (v prvem krogu 23,4 odstotka, končna udeležba pa je bila 54,9-odstotna), do 17. ure pa 42,1 odstotka. Končna udeležba je bila 56,2-odstotna. Volitve so potekale mirno, le na enem izmed volišč so morali zjutraj odsloviti tri ljudi, ki naj bi delali na volišču, ker so bili preveč pijani.

Kaczynski lovil Komorowskega
Še nekaj tednov pred volitvami je kazalo na prepričljivo zmago Komorowskega, ki je kot predsednik parlamenta po smrti Lecha Kaczynskega začasno prevzel predsedniško funkcijo, a je v zadnjih dneh njegova prednost splahnela in petkova javnomnenjska raziskava je napovedala povsem izenačen boj. Politični analitiki so svarili, da bo na koncu štel vsak glas.

Kaczynski pridobival vsak dan
Podpora Komorowskemu se je tako v zadnjih dneh gibala med 45 in 54 odstotki, podpora Kaczynskemu pa med 42 in 45 odstotki. To lahko pripišemo tudi zadnjemu televizijskemu soočenju, ki je potekalo v sredo in v katerem je imel Kaczynski prepričljivejši nastop.

Vseeno so bili napovedovalci pred drugim krogom previdnejši, potem ko so se pred dvema tednoma ušteli, ko so napovedali prepričljivo zmago Komorowskega. Vzrok so najverjetneje volivci Kaczynskega, ki spraševalcem pogosto zanikajo svoje politično prepričanje in ga pokažejo šele na volitvah.

Začetek predvolilne kampanje je zaznamovalo žalovanje za tragično umrlim predsednikom in razprave so potekale v mirnejših tonih, toda v zadnjih tednih se je volilni boj po pričakovanjih začel zaostrovati, glavna kandidata pa nista več izbirala sredstev za prepričevanje volivcev.

Kaczynskemu ni uspela velika vrnitev
Kaczynski je znan po svoji bojeviti evroskeptičnosti in nacionalistični retoriki, vendar je v tokratni predvolilni kampanji izbral spravljivejše tone, da bi na svojo stran pritegnil sredinsko usmerjene volivce. Njegova zmaga bi pomenila izjemno vrnitev na politično prizorišče, saj je bil pred smrtjo brata šibak in na obrobje potisnjen politik, čigar stranka je zaostajala za vladajočo proevropsko stranko PO.