Samomorilski razstrelilni pasovi, avtomobili bombe in doma izdelan eksploziv so skrito in brutalno orožje teroristov, ki so se mu po napadih na dvojčka 11. septembra 2001 vlade težko zoperstavile. A orožje, ki je v letošnjih terorističnih napadih po svetu (Tunizija, Kenija, Kobenhavn, Pariz, Charlie Hebdo) sejalo smrt, je bila neuničljiva kalašnikovka, ki jo je za potrebe sovjetske vojske leta 1947 razvil Mihail Kalašnikov.

"Ustvaril sem orožje, da bi branil meje domovine. Ni moja krivda, da so jo včasih uporabili, kjer je ne bi smeli. To je krivda politikov," je za svojo iznajdbo, od katere pa ni obogatel, temveč dobil le visoko državno odlikovanje 'heroj Rusije', dejal Kalašnikov. Njegova avtomatska puška AK-47 ima danes več sto različic. Na svetu naj bi bilo okoli 200 milijonov kalašnikovk – ena na vsakega 35. človeka. Do danes je bilo izdelanih kar 75 milijonov tega najbolj znanega modela, AK-47 (ime se nanaša na avtomatsko [puško], priimek izumitelja in letnico konstrukcije). Kalašnikovke za mednarodno prodajo zakonito izdelujejo v 30 državah po svetu, tudi na Kitajskem.

"Zakaj je postala AK-47 teroristično orožje džihadistov?", se v članku v Guardianu sprašujeta Sandra Laville in Ana Bogavac. Avtorici je zanimalo predvsem to, kako se to orožje znajde na črnem trgu, kdo so posredniki in zakaj je znova postalo tako 'popularno'?

Staro orožje, ki deluje brezhibno
Kot ugotavljata, Kitajska večino orožja izvozi v Afriko, kjer se hitro pojavi na črnem trgu. Iz dveh razlogov: ali jih prodajo premalo plačani vojaki ali pa jih država sama prodaja uporniškim skupinam v drugih državah. Čeprav je vsako leto izdelanih milijon kalašnikovk, so na Balkanu, v državah nekdanje Sovjetske zveze in v državah severne Afrike še vedno v obtoku tiste iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Samo v Albaniji jih je med izgredi leta 1997 neznano kam izginilo 750.000.

"To starejše orožje pogosto predelajo ali popravijo kar posredniki sami, uporabljajo pa ga kriminalci in teroristi, ki preverjajo njihovo izredno trajnost," sta zapisali avtorici, ki navajata angleškega strokovnjaka za balistiko Marka Mastaglia. Ta je poudaril izredno enostavno uporabo kalašnikovke, "zaradi česar z njimi vidite tudi 12-letnike. Prav tako je primerna za različno okolje – deluje v vroči in peščeni puščavi ali Sibiriji. Kjer koli je shranjena, ostane v brezhibnem stanju, zaradi česar je tudi tako priljubljena," je dejal.

Puške izdelane v Zastavi
Tudi teroristični napadalci na Pariz 13. septembra letos, ko so v treh ločenih napadih ubili skoraj 130 ljudi, so uporabljali kalašnikovko. "Kot kaže, so dobili orožje z Balkana," pravita Sandra Laville in Ana Bogavac. Direktor srbskega podjetja Zastava orožje Milojko Brzaković je potrdil, da je bilo glede na serijsko številko v Parizu osem zaseženih avtomatskih pušk M70, ki so jugoslovanska različica sovjetske AK-47, izdelano v njegovi tovarni, poslane pa so bile v vojaška skladišča v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji.

"Čeprav vemo, da je bilo to orožje shranjeno v skladiščih jugoslovanske vojske v osemdesetih, je težko vedeti, kaj se je zgodilo z njimi od takrat do danes. Zato je izredno težko vedeti, kako pridejo v Evropo," je dejal Brzaković. Po nekaterih ocenah je v Srbiji na črnem trgu 900.000 kalašnikovk tipa AK, v BiH-u 750.000. "Ob koncu vojne je celotni bataljon s seboj vzel orožje. Prvih nekaj let so jih skrivali. Potem so jih začeli na črnem trgu prodajati za sto evrov," je dejal strokovnjak za orožje Aleksander Radić.

Uveljavljena balkanska pot tihotapljenja
Zanimivo je, da je nemška policija še pred pariškimi napadi, 5. novembra, na avtocesti aretirala Črnogorca Vlatka Vučelića, ki je prevažal pravi arzenal orožja, a naj ne bi bil povezan z napadalci. Bil je le 'mala riba' posla, vrednega 320 milijonov dolarjev na leto. Strokovnjaki verjamejo, da je orožje prevažal po uveljavljeni poti, ki vodi iz Črne gore, skozi Hrvaško in Slovenijo v Avstrijo in nato Nemčijo.

Črnogorec Vlatko Vučelić se je izredno težko preživljal, saj je zaslužil manj kot 400 evrov na mesec. Ko ga je aretirala nemška policija, je prvič v svojem življenju zapustil državo. "Kalašnikovke na Balkanu kupujejo po ceni med 300 in 500 evri, nato pa jih prodajo v Evropi tudi po ceni do 4.500 evrov," sta zapisali avtorici, ki navajata Flemich Peace Institut, da na trgu cene pušk padajo in se gibljejo že med 1.000 in 2.000 evri.

Povpraševanja vedno več
Povpraševanje po orožju pa zadnja štiri leta le še narašča, v Guardianovem članku ugotavljata Sandra Laville in Jason Burke, "v Franciji, na Švedskem, Danskem in Nizozemskem še posebej po AK-47". Po nekaterih ocenah naj bi trgovanje z orožjem celo prehitelo trgovanje z mamili, kar je presenetilo številne evropske države. Tudi Francijo, ki je ravno zaradi te ugotovitve leta 2011 poostrila zakon o strelnem orožju, ki tihotapcem nalaga 100.000 evrov kazni in sedem let zapora. A uporaba kalašnikovk se nadaljuje, še posebej v Marseillu.

Marca 2012 sta bila v streljanju pred nekim pubom v Gothenburgu na Švedskem ubita dva človeka, deset pa ranjenih. Nizozemska policija pa poroča, da so od leta 2012 zaznali 20 umorov ali poskusov umora med kriminalnimi združbami, ki so pri tem uporabile 44 tipov strelnega orožja, skoraj polovica so bile različice kalašnikovke.